Evropa lahko pozabi na zeleni prehod brez Kitajske

V središču tretje okrogle mize je strategija razogljičenja in samooskrbe – Jek 2 in obnovljivi viri energije. Koliko smo uspešni pri zamenjavi fosilnih virov z nizkoogljičnimi viri? Pred leti je bilo 80 odstotkov energije iz fosilnih virov, danes je še vedno podobno. Cilj razogljičenja je tako velik, da je treba uporabiti vse nizkoogljične vire, ki so na voljo, tako obnovljive vire kot jedrsko energijo. Če bi zdaj že imeli Jek 2, bi bili v prednosti, meni Danijel Levičar, državni sekretar za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade.

In dodal, da bi moral biti do referenduma o projektu Jek 2 objavljen tudi scenarij zagotavljanja električne energije samo iz obnovljivih virov (OVE), da bi ljudje vedeli, kaj je alternativa zavrnitvi scenarija jedrske in OVE. Po njegovem bi bilo smiselno ohraniti oba scenarija do leta 2028. Ob tem je še izrazil upanje, da bo ministrstvo v kratkem tudi objavilo ta scenarij, zato da bodo državljani vedeli, kaj je alternativa.

Obstoječi nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je pri tem dober, ker pove, kaj je treba delati. Vlagati je treba v obnovljive vire, se odločiti o gradnji Jeka 2 in vlagati v omrežje. Za cilji razogljičenja sicer zaostaja ves svet, ne le Slovenija. Zeleni prehod bo vsaj na začetku precej drag. Poleg tega bo nujen skupni odziv, kar smo dokazali že med pandemijo, sicer te ne bi obvladali, meni dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije.

Tudi v tej podalpski idili smo naredili kar nekaj napak. Ostaja tudi dejstvo, da se vedno najdejo nasprotniki za vse tehnologije. Za zeleni prehod potrebujemo več elektrike, opozarja dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. Zeleni prehod je sicer nujen, saj so posledice podnebnih sprememb čedalje hujše. Slovenija pri tem nima sreče, za poplave je zelo pomembna lokacija, Slovenija pa ima hribe precej blizu morja.

Dražje bi bilo, če ne bi nič naredili, pravi Guillaume Parent, direktor in vodja oddelka za energetiko v Diot-Siaci, in dodaja, da nas mora skrbeti zaradi čedalje hujših posledic podnebnih sprememb. Če ne spremenimo navad in ne porabljamo manj, bodo posledice še hujše. Poleg tega onesnaženje zraka povzroča milijone prezgodaj umrlih na svetu.

Dokler ni poenotenja v svetu, samo Evropa izgublja konkurenčnost, pa meni Aleksander Mervar, direktor Elesa. Slovenija je daleč pred Nemčijo po proizvodnji nizkoogljične energije. Nemški sistem ne deluje, je prepričan Mervar, ki opozarja, da ni tehnologije in ni države, ki bi lahko ohranjala stabilno elektroenergetsko omrežje ob visokih skokih v proizvodnji obnovljivih virov. Poleg tega lahko Evropa pozabi zeleni prehod brez Kitajske, ki proizvaja tako sončne kot vetrne elektrarne in baterije, pravi Mervar.

Mervar sicer ni proti jedrski energiji, ni pa pristaš nerealnih optimistov glede OVE, predvsem tistih, ki mislijo, da bo elektrika iz Jeka 2 skoraj zastonj. Po njegovem je tudi referendumsko vprašanje nerodno zastavljeno. »Ljudi bi morali vprašati, ali so za uporabo jedrske energije za proizvodnjo elektrike tudi po koncu obratovanja obstoječe nuklearke. Problem bo imel Paravan, če bo refrendum negativen, saj ne vem s kakšnim potencialnim dobaviteljem se bo lahko še pogovarjal.« Po Mervarjevih besedah je treba dati vodstvu Gena mandat za nadaljevanje projekta, bi pa se moralo raziskati tudi možnosti uporabe malih modularnih reaktorjev.

Finančna konstrukcija

Kaj pa stroški pri Jek 2? Pri tem je direktor Elesa opozoril, da bo treba v primeru na primer 1100-megavatnega (MW) reaktorja zagotoviti še za 500 do 600 (MW) sistemske rezerve, predvidoma s plinskimi elektrarnami, pa še prestaviti sedem daljnovodov ter zgraditi novo stikališče in razdelilno transformatorsko postajo. Ob tem je Dejan Paravan dodal, da sta v izračunih, ki so jih predstavili, prestavitev daljnovodov in gradnja novega stikališča že zajeta. »Gradnja sistemske rezerve pa je vključena v študijo priključitve in je nisom dodajali v ceno investicije, med drugim ker se ti viri prodajajo na trgu sistemskih storitev in imajo tudi ustrezne prihodke.«

Glede finančne konstrukcije Jek 2 pa je Levičar dejal, da še ni zaprta, vendar večja, ko bo vključitev države vanjo, nižja bo cena financiranja. Paravan pa je dodal, da so naklonjeni morebitnemu soinvestitorstvu ter da bo model financiranja močno vplival na ceno elektrike iz morebitnega Jeka 2. Morebitnega sodelovanja Hrvaške pri Jek 2 Levičar ni izključil, pri tem pa dodal, da pred referendumom ne bo nobenih pogovorov o tej tematiki.

Kakšno pot razogljičenja ubrati. FOTO: Voranc Vogel

Sandi Kavalič, član uprave Gen-I, je na drugi strani opozoril, da ni bilo prave analize skoka cen elektrike na 1000 evrov za megavatno uro. Kot ugotavlja, je bilo to zaradi proizvodnje termoelektrarn na fosilna goriva, ceno pa so zniževali obnovljivi viri. Vprašanje pa je, ali je pospešek v gradnji obnovljivih virov dovolj za prihodnost, koristni bodo vsi nizkoogljični viri, poleg Jek 2 najbrž še več malih modularnih reaktorjev, sploh pri uporabi na obstoječih energetskih lokacijah.

»Uporabo teh na sedanjih termolokacijah načrtujejo med drugim na Poljskem. V ZDA jih načrtujejo posamezna podjetja, na primer Google za svoje podatkovne centre,« pa je dejal Guillaume Parent.

Štokelj je povedal, da bodo črpalno hidroelektrarno Kozjak, ki je ena od možnosti za zshranjevanje elektrike, začeli graditi 2026, stala pa bo 600 milijonov evrov. V prihodnjih 20 letih bo zgrajena le ta hidroelektrarna, meni Mervar. Težava pa bo 20 kilometrov daljnovoda in njegovo umeščanje v prostor, ki se lahko vleče več let. Baterije so privlačne ravno zato, ker jih ni treba umeščati v prostor. A baterije ne rešujejo zagate s sezonskim hranjenjem energije.

Levičar je zatrdil, da je informacij za referendum o projektu Jeka 2, dovolj. Opozoril je še na to, da se bo v projektu treba zavzemati za to, da domača podjetja opravijo vsaj 40 odstotkov vrednosti projekta. Ta podjetja bodo lahko sodelovala tudi pri projektih v tujini. »Evropa bi lahko pomagala pri projektih in jih potem tudi nadzirala,« pa meni Parent. 

Za zdaj imamo dovolj ljudi, ko bo projekt dobil dodaten zagon, pa bo kadrov lahko zmanjkalo, pravi dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije. Pomembne bodo prekvalifikacije, treba pa se bo ozreti tudi v tujino, sploh če bo v projektu sodelovala še katera druga država. Usposobljeni kadri so sicer zelo iskani, saj se tudi v Evropi dogaja jedrska renesansa.