Evropa lahko pozabi na zeleni prehod brez Kitajske

V središču tretje okrogle mize je strategija razogljičenja in samooskrbe – Jek 2 in obnovljivi viri energije. Koliko smo uspešni pri zamenjavi fosilnih virov z nizkoogljičnimi viri? Pred leti je bilo 80 odstotkov energije iz fosilnih virov, danes je še vedno podobno. Cilj razogljičenja je tako velik, da je treba uporabiti vse nizkoogljične vire, ki so na voljo, tako obnovljive vire kot jedrsko energijo. Če bi zdaj že imeli Jek 2, bi bili v prednosti, meni Danijel Levičar, državni sekretar za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade.

Obstoječi nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je pri tem dober, ker pove, kaj je treba delati. Vlagati je treba v obnovljive vire, se odločiti o gradnji Jeka 2 in vlagati v omrežje. Za cilji razogljičenja sicer zaostaja ves svet, ne le Slovenija. Zeleni prehod bo vsaj na začetku precej drag. Poleg tega bo nujen skupni odziv, kar smo dokazali že med pandemijo, sicer te ne bi obvladali, meni dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije.

Tudi v tej podalpski idili smo naredili kar nekaj napak. Ostaja tudi dejstvo, da se vedno najdejo nasprotniki za vse tehnologije. Za zeleni prehod potrebujemo več elektrike, opozarja dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. Zeleni prehod je sicer nujen, saj so posledice podnebnih sprememb čedalje hujše. Slovenija pri tem nima sreče, za poplave je zelo pomembna lokacija, Slovenija pa ima hribe precej blizu morja.

Dražje bi bilo, če ne bi nič naredili, pravi Guillaume Parent, direktor in vodja oddelka za energetiko v Diot-Siaci, in dodaja, da nas mora skrbeti zaradi čedalje hujših posledic podnebnih sprememb. Če ne spremenimo navad in ne porabljamo manj, bodo posledice še hujše. Poleg tega onesnaženje zraka povzroča milijone prezgodaj umrlih na svetu.

Dokler ni poenotenja v svetu, samo Evropa izgublja konkurenčnost, pa meni Aleksander Mervar, direktor Elesa. Slovenija je daleč pred Nemčijo po proizvodnji nizkoogljične energije. Nemški sistem ne deluje, je prepričan Mervar, ki opozarja, da ni tehnologije in ni države, ki bi lahko ohranjala stabilno elektroenergetsko omrežje ob visokih skokih v proizvodnji obnovljivih virov. Poleg tega lahko Evropa pozabi zeleni prehod brez Kitajske, ki proizvaja tako sončne kot vetrne elektrarne in baterije, pravi Mervar.

Kakšno pot razogljičenja ubrati. FOTO: Voranc Vogel

Sandi Kavalič, član uprave Gen-I, je na drugi strani opozoril, da ni bilo prave analize skoka cen elektrike na 1000 evrov za megavatno uro. Kot ugotavlja, je bilo to zaradi proizvodnje termoelektrarn na fosilna goriva, ceno pa so zniževali obnovljivi viri. Vprašanje pa je, ali je pospešek v gradnji obnovljivih virov dovolj za prihodnost, koristni bodo vsi nizkoogljični viri, poleg Jek 2 najbrž še več malih modularnih reaktorjev.

Štokelj je povedal, da bodo črpalno hidroelektrarno Kozjak, ki je ena od možnosti za zshranjevanje elektrike, začeli graditi 2026, stala pa bo 600 milijonov evrov. V prihodnjih 20 letih bo zgrajena le ta hidroelektrarna, meni Mervar. Težava pa bo 20 kilometrov daljnovoda in njegovo umeščanje v prostor, ki se lahko vleče več let. Baterije so privlačne ravno zato, ker jih ni treba umeščati v prostor. A baterije ne rešujejo zagate s sezonskim hranjenjem energije.

Levičar je zatrdil, da je informacij za referendum o projektu Jeka 2, dovolj. Opozoril je še na to, da se bo v projektu treba zavzemati za to, da domača podjetja opravijo vsaj 40 odstotkov vrednosti projekta. Ta podjetja bodo lahko sodelovala tudi pri projektih v tujini. »Evropa bi lahko pomagala pri projektih in jih potem tudi nadzirala,« pa meni Parent. 

Za zdaj imamo dovolj ljudi, ko bo projekt dobil dodaten zagon, pa bo kadrov lahko zmanjkalo, pravi dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije. Pomembne bodo prekvalifikacije, treba pa se bo ozreti tudi v tujino, sploh če bo v projektu sodelovala še katera druga država. Usposobljeni kadri so sicer zelo iskani, saj se tudi v Evropi dogaja jedrska renesansa.