Neomejen dostop | že od 9,99€
Vsaka država potrebuje tudi stabilen vir električne energije, meni dr. Rafael Mariano Grossi, generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), ki je v Sloveniji na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba. Na okrogli mizi, kjer so se soočili zagovorniki in tudi nasprotniki jedrske energije, je bil prvi namen predstavitev dogajanja v svetu, a se domačim debatam niso mogli izogniti.
Miroljubna raba jedrske energije, energetska varnost ter vloga jedrskih držav v boju proti podnebnim spremembam so pri nas zdaj predmet vročih debat, kar se je izkazalo tudi na okrogli mizi. Grossi meni, da država ne more vse porabe elektrike, sedanje in zlasti prihodnje, zagotoviti z nestabilnimi obnovljivimi viri, kot so sončne in vetrne elektrarne. V pogovoru, ki bo objavljen v Sobotni prilogi, je povedal tudi to, da je jedrska energija po številu žrtev tudi bolj varna kot obnovljivi in še bolj fosilni viri.
Okroglo mizo s predsednikom vlade, strokovnjaki, okoljskimi organizacijami in drugimi je Rossi označil kot zelo pomembno pred slovenskim odločanjem o jedrski prihodnosti. Tudi on je priznal, da so se pogovarjali o prihodnosti jedrske energije v svetu, a s posebno pozornostjo na načrtih v Sloveniji. »Prijetno presenečen sem nad globino in tehnično širino vprašanj in odzivov. Po svojih najboljših močeh sem poskušal predstaviti dogajanje v svetu. Za jedrsko energijo je veliko zanimanja, tako v Evropi kot v svetu, in to je dokaz, da potrebujemo tehtne razprave tudi tu,« je dejal v izjavi.
Tudi IAEA skrbi dogajanje v svetu. Dve območji sta še posebej pomembni. »V Iranu se zdaj pogovarjamo z novo vlado in s predsednikom sva se dogovorila, da bom kmalu obiskal Teheran. Radi bi zagotovili tesnejše sodelovanje, da bi dosegli nov sporazum o jedrskem programu, vemo, da je prejšnji sporazum z IAEA umaknjen na stran in ni več v uporabi. Tako je nastal deficit, ki ga moramo zapolniti,« je povedal.
Razmere so sicer zelo napete, je priznal, zlasti zaradi grožnje Izraela, da bo izvedel napad na iranske jedrske zmogljivosti. »Upam, da ne bo težav z jedrskimi zmogljivostmi. Čeprav za to IAEA ni odgovorna, poskušamo zagotoviti dialog z Iranom, da ne bi šel v razvoj jedrskega orožja,« je dejal.
V povezavi z Ukrajino IAEA zagotavlja varnost največje jedrske elektrarne v Evropi Zaporožje, ki je zelo ranljiva, saj je na vojnem območju, zelo blizu bojev. »Prisotni smo tudi na vseh drugih jedrskih elektrarnah v Ukrajini,« je povedal. Zaradi ruskega obstreljevanja energetske infrastrukture pa so zdaj začeli postopek pregleda kritične infrastrukture, kot so transformatorske postaje in stikalna polja, na vsem območju Ukrajine. Vse to je tudi povezano z jedrsko varnostjo.
Slovenski strokovnjaki so z Grossijevim nastopom izrazili zadovoljstvo, a priznali, da nasprotnikov ni prepričal. Opozarjajo tudi, da nekatere organizacije, ki so zahtevale referendum o jedrski prihodnosti Slovenije po nesreči v Černobilu in nato po nesreči v Fukušimi, zdaj referendumu nasprotujejo. Tudi Grossi pravi, da so nekateri trdno proti jedrski energiji, tudi brez argumentov. Zato pa je jedrska tehnologija najbolj nadzorovana tehnologija sploh, točno se ve za vsak gram jedrskega goriva.
Selitvi jedrske tehnologije iz miroljubne v vojaško rabo pa v IAEA odločno nasprotujejo. Po drugi strani Grossi meni, da bi bilo treba jedrsko tehnologijo za miroljubne namene širiti v države v razvoju. Jedrske elektrarne imajo namreč več pozitivnih družbenih učinkov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji