Poraba elektrike bo podvojena, emisije je treba zmanjšati. Kako naprej?

Medijska hiša Delo bo z današnjo poslovno konferenco Energetika 2024: Energetski prehod in cena elektrike – izziva za konkurenčnost na Ljubljanskem gradu zaokrožila večmesečno poslovno kampanjo.

Direktor Dela in predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor Stojan Petrič je v uvodnem nagovoru izpostavil veliko razpotje, na katerem se je znašla Slovenija, pa tudi ves svet: »Po nekaterih ocenah nas v Sloveniji do leta 2050 čaka podvojena poraba elektrike. Obenem je treba omejiti uporabo fosilnih goriv in zmanjšati emisije toplogrednih plinov.« Pri tem sta pomembni tudi cena in stabilnost preskrbe z električno energijo, česar se po zadnji energetski krizi zelo dobro zaveda gospodarstvo. »Podjetja si za ohranitev ali povečanje konkurenčnosti želijo elektriko po stroškovni ceni in iz stabilnega vira. Nastopamo na svetovnih trgih, kjer je danes električna energija marsikje bistveno cenejša,« je opozoril Petrič. Ker je Slovenija ena najbolj industrializiranih držav v Evropski uniji, je industrija nujna za ohranjanje življenjskega standarda v Sloveniji.

Kako torej naprej? Ali so obnovljivi viri energije (OVE) stabilen vir in ali lahko z njimi nadomestimo drugi blok jedrske elektrarne Krško? Petrič odgovarja, da niso stabilen vir in da z njimi težko nadomestimo Jek 2. Slovenija se pri umeščanju OVE sooča z omejitvami Nature 2000, saj ima država pod to zaščito kar 37 odstotkov površine, medtem ko Nemčija le devet odstotkov. »Ne vidim možnosti, da bi v Sloveniji zgradili kapacitete vetrnih, solarnih in hidroenergetskih virov v višini 3000 megavatov in pri tem zadostili Naturi 2000,« je dodal Petrič. »To pomeni, da Slovenija ne bo razpolagala s konkurenčno prednostjo lastne proizvodnje. Je pa res, da obenem ne bi toliko tvegala, če bi plačevala ceno, ki se bo oblikovala na enotnem evropskem trgu – seveda to velja, vse dokler je trg delujoč.« Ob tem še ni pravih rešitev za hranjenje energije za daljše obdobje, vodik pa je še predrag, saj je njegova proizvodnja in kurjenje za proizvodnjo elektrike energijsko potratno.

Potrebujemo jasne stroške Jeka 2

»Ob današnji potrebi, ki znaša okoli 15 teravatnih ur, ter ob podvojitvi potreb po elektriki na več kot 30 teravatnih ur v prihodnjih 25 letih si brez Jeka 2 težko predstavljam slovensko samozadostnost v preskrbi z električno energijo,« je ocenil govorec in dodal, da naj bi bila jedrska energija tista, ki daje stabilno elektriko: »Cena električne energije iz jedrske elektrarne je predvidljiva, saj je neodvisna od cen drugih energentov in surovin ter ni obremenjena s stroški izpustov ogljikovega dioksida, zato državi omogoča strateško pozicioniranje in neodvisnost. Nihanja cen jedrskega goriva ne vplivajo bistveno na končno ceno. Za primerjavo, pri Termoelektrarni Šoštanj stroški premoga in kuponov predstavljajo 70 odstotkov stroškovne cene elektrike, pri jedrski elektrarni pa je strošek goriva približno deset odstotkov.«

A kljub vsemu jedrska energija ni brez izzivov. Prvi izziv sta varnost in dolgotrajnost postopkov, drugi izziv pa je sama cena projekta, je še rekel in dodal: »Se pa strinjam, da vsi potrebujemo jasno kalkulacijo do leta 2028 glede stroškov Jeka 2 in doprinosa k rasti BDP v prihodnjih desetih letih oziroma do leta 2040.«

Del rešitve OVE, težave pri umeščanju

Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je spomnil na poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti nekdanjega predsednika ECB Maria Draghija, ki je opozoril, da so cene energentov v Evropski uniji bistveno višje kot na Kitajskem ali v ZDA. To pa znižuje konkurenčnost evropskega gospodarstva. »A Mario Draghi priporoča tudi nadaljevanje politik zelenega prehoda za čim večjo ponudbo doma proizvedene energije in čiste energije. Kako to doseči?«

Del odgovora ponujajo OVE in dobra povezanost različnih delov Evrope. V Sloveniji imamo težave z dolgotrajnimi postopki pri umeščanju OVE in nasprotovanjih lokalne skupnosti. Vlada je že storila nekaj korakov naprej na teh področjih, je povedal Vajgl. »Drugi del odgovora ponuja jedrska energija, ki je stabilen in zanesljiv, predvsem pa nizkoogljični vir. Jek 1 bo k temu cilju prispeval, na referendumu pa se bomo odločali, ali bomo obstoječi jedrski program širili.« Vajgl kot pomemben dejavnik razogljičenja vidi tudi vodik, predvsem v industriji in delu prometa. Tudi na tem področju se v Sloveniji vodi več aktivnosti, je dodal.

Energetsko prestrukturiranje

Uvod v prvo okroglo mizo bo imel dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki bo govoril o energetskem prestrukturiranju gospodarstva in potrebi po konkurenčnih cenah elektrike. Kako sta cena elektrike in energetska učinkovitost izziva za konkurenčnost, pa bodo z moderatorjem Slavkom Bobovnikom razpravljali mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije v Elesu, Marko Ninčević, član uprave Petrola, mag. Matija Bitenc, namestnik glavnega direktorja v Plinovodih, ter dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement.

Mag. Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS), se bo na drugi okrogli mizi o optimizaciji energetske učinkovitosti in upravljanja industrij tudi o praktičnih primerih in inovativnih rešitvah pogovarjala z Alešem Koželjnikom, glavnim direktorjem Kolektor sETup, ter dr. Viktorjem Vračarjem, namestnikom za energetiko izvršnega direktorja za proizvodnjo, tehnologijo, investicije v Sij.

Obnovljivi viri in jedrska energija

Sledila bo predstavitev o možnostih zavarovanj projektov novozgrajenih jedrskih elektrarn, ki jo bo imel Pawel Kowalewski, vodja sektorja za energetiko in rudarstvo pri GrECo Specialty GmbH.

V središču tretje okrogle mize pa bo strategija razogljičenja in samopreskrbe – Jek 2 in obnovljivi viri energije. Mnenja bodo pod vodstvom moderatorja Slavka Bobovnika soočili dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa, Danijel Levičar, državni sekretar za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade, dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, Sandi Kavalič, član uprave Gen-I, ter Guillaume Parent, direktor in vodja Oddelka za energetiko v Diot-Siaci.