Države EU načrtujejo še najmanj 12 jedrskih reaktorjev

Ameriška agencija za energijo predvideva, da se bodo kapacitete jedrskih elektrarn v svetu do sredine stoletja povečale za okoli 22 odstotkov, toda delež njihove proizvodnje bo zaradi večjih investicij v obnovljive vire, denimo sončne in vetrne elektrarne, zdrsnil na okoli osem odstotkov. Jedrske elektrarne bodo, ob večanju deleža obnovljivih virov, pomemben vir stabilne preskrbe.

Analiza Mednarodne agencije za energijo kaže, da se bodo v tem in prihodnjem desetletju na svetovni ravni še povečevale tudi kapacitete jedrskih elektrarn, po letu 2040 pa bodo nove investicije večinoma nadomeščale stare. Je pa res, da po letu 2040 največ naložb načrtuje sedmerica najrazvitejših držav. Za tako dolgo obdobje podatki tudi niso povsem zanesljivi, saj veliko projektov verjetno še ni zastavljenih, pregled investicij v EU pa pokaže, da se načrti hitro spreminjajo v tekmi za izstop iz fosilnih goriv.

Med večjimi investitorji so države EU. Po podatkih svetovne zveze za jedrsko energijo v državah EU deluje sto jedrskih reaktorjev v 12 državah članicah, ki so lani pridelali 519,3 TWh električne energije, kar ustreza okoli četrtini potreb EU po elektriki. Evropski komisar za notranje trge Thierry Breton je konec septembra za francoski časnik Journal du Dimanche povedal, da bodo morale države EU do leta 2050 v nove jedrske zmogljivosti investirati okoli 500 milijard evrov, pri čemer bodo 50 milijard evrov porabile do konca desetletja zgolj za prenovo sedanjih zmogljivosti.

To pa ne pomeni, da se bo vloga jedrske energije v energetski preskrbi Evrope povečala. Delež proizvodnje elektrike iz jedrskih elektrarn naj bi se zaradi večjih investicij v obnovljive vire, zmanjšal na okoli 15 odstotkov, ocenjuje kmalu nekdanji evropski komisar.

Velikih ekonomij ne moreš napajati le z obnovljivimi viri

Zdaj sta v gradnji dva jedrska reaktorja. Francija že ima 56 delujočih reaktorjev, ki proizvedejo okoli 70 odstotkov električne energije v tej državi, gradi pa še večji reaktor z močjo 1,63 GW. Poleg tega načrtuje gradnjo dodatnih šestih in razmišlja o gradnji dodatnih osmih reaktorjev. Druga država, ki je že sredi gradnje, je Slovaška. Že dolga leta gradi manjši 471 MW reaktor, ki ga je začela načrtovati še v času, ko je bila navezana na Sovjetsko zvezo.

Italija odpira vrata jedrski energiji

Države EU načrtujejo še najmanj 12 jedrskih reaktorjev. Nove jedrske zmogljivosti načrtujejo tudi Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska, je razvidno iz podatkov svetovne zveze za jedrsko energijo. Med državami še ni Italije, kjer so državljani gradnjo jedrskih reaktorjev že dvakrat zavrnili na referendumu, nazadnje leta 2011.

A po poročanju Reutersa bo vlada naše zahodne sosede do konca leta določila pravila, ki bi dovoljevala gradnjo »novih jedrskih objektov«, s čimer bi dejansko umaknila prepoved gradnje. Tako bi bila dovoljena gradnja malih modularnih reaktorjev in naprednih modularnih reaktorjev, s katerimi bi zmanjšali izpuste v jeklarstvu, steklarstvu in še nekaterih energetsko intenzivnih dejavnostih (tak tip mikroreaktorja eVinci je, denimo, povsem na novo razvil Westinghouse). Kljub prepovedi je Italija že zelo daleč tudi pri načrtovanju in tako že izbira mednarodne partnerje, ki bi delovali v konzorciju z italijansko državno energetsko družbo. Najbliže izboru za zunanja partnerja sta ameriška skupina Westinghouse ali francoski EDF.

Poljski izhod iz premoga

Kar 45 jedrskih reaktorjev je še v fazi predloga, kažejo podatki svetovne zveze za jedrsko energijo. Med temi je tudi drugi blok jedrske elektrarne Krško. Največji zalogaj pripravlja Poljska, ki predvideva gradnjo kar 26 jedrskih reaktorjev, s katerimi bi nadomestila sedanje termoelektrarne.

Poljska je zdaj med državami brez jedrskih kapacitet, a bo gradnja prvega kmalu zaživela, saj je prejšnji mesec zaprosila evropsko komisijo, da dovoli državno financiranje prvega projekta. Poljska je za izvajalca že izbrala ameriško skupino Westinghouse, ki bo ob Baltiku do leta 2035 zgradil jedrsko elektrarno s tremi reaktorji v skupni vrednosti okoli 37 milijard evrov. Država bi morala državno podjetje Polskie Elektrownie Jądrowe dokapitalizirati za okoli 14 milijard evrov, da bi podjetje z drugimi investitorji lahko zmoglo projekt.

Vzhodna Evropa trga vezi z ruskim Rosatomom

Blizu začetka gradnje je tudi Češka, ki je najprej načrtovala en večji reaktor, a bo zgradila najmanj dva. Za izvajalca je konec avgusta izbrala južnokorejsko družbo KHNP, ki bi postavila dva jedrska reaktorja ob sedanji jedrski elektrarni Dukovany. Gradnja prvega naj bi se začela marca prihodnje leto, delovati pa naj bi začel leta 2036.

O dodatnih dveh reaktorjih ob jedrskih elektrarni Temelín se Češka še pogaja. Ocenjena vrednost posameznega reaktorja znaša okoli osem milijard evrov, navaja Reuters. Na izbor sta se pritožila francoski EDF in ameriški Westinghouse. Pri čemer so Korejci z ameriško družbo tudi v pravnem sporu zaradi kršenja intelektualnih pravic, ker korejski reaktor vsebuje Westinghousove tehnologije.

Vendar izziv EU ni zgolj gradnja novih jedrskih zmogljivosti in prenova dosedanjih. Jedrski reaktorji v Bolgariji (5), na Češkem (6), Finskem (5), Madžarskem (4) in Slovaškem (5) so namreč izdelani z rusko tehnologijo, posledično pa jim tudi vzdrževanje, nadomestne dele in gorivo zagotavlja ruski Rosatom. Po uvedbi gospodarskih sankcij zaradi ruskega napada na Ukrajino je ta preskrba postala negotova. Nekaj se jih je zaradi morebitnih težav s preskrbo tudi založilo z dodatnimi zalogami goriva. Te države zdaj, razen Madžarske, vse bolj sodelujejo z ameriškim Westinghousom pri preskrbi z gorivom.

Westinghouse z gorivom že preskrbuje tudi ukrajinske jedrske reaktorje poroča Reuters. A po drugi strani je tudi Rosatom v težavah, saj je turbine nabavljal pri francoski družbi Arabelle, napredno tehnologijo pa pri nemškem Siemensu in francoskem Fromatomu, še dodaja Reuters. Zaradi te povezanosti tudi EU odlaša z uvedbo sankcij proti Rusiji na področju jedrske energije.