Boštjančič: Slovenija zmore postaviti Jek 2 brez pretresov

Za do 30-odstotni delež financiranja projekta Jek 2 bi se izdatki proračuna povečali za šest do deset odstotkov. Slovenija to zmore, ne da bi se njen položaj poslabšal, je na javni tribuni ministrstva za okolje, podnebje in energijo o finančnih vidikih projekta Jek 2 dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Večina pa se je strinjala, da je še štiri leta časa za končno investitorjevo odločitev, v tem času bodo vse številke in analize bolj jasne.

Boštjančič je opozoril, da bo treba v sodelovanje pritegniti strokovnjake, ki so že delali pri podobnih projektih po Evropi, investicijske banke in tudi nevladne organizacije. Na ministrstvu podpirajo idejo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer pa bi morala Slovenija imeti večino glasovalnih pravic. Tudi sam je potrdil, da obstaja interes za sodelovanje v projektu tako med sosednjimi državami kot pri investitorjih. Za financiranje takega projekta je več možnosti.

Za 30-odstotno dolžniško financiranje sta možnosti dve. Po prvi se država zadolži na trgu, denar pa potem posodi projektnemu podjetju. Tu evropska zakonodaja preprečuje posojanje pod ceno, Čehi so zato določili enoodstotni pribitek k obrestim. Druga možnost je, da se projektno podjetje samo zadolži, država pa jamči za to posojilo. Druga možnost je dražja, saj podjetje ne more dobiti takih pogojev kot država. »Nagibamo se k prvi možnosti,« je dejal Boštjančič.

Država se zdaj zadolžuje po triodstotni obrestni meri za deset let, Boštjančič pa je opozoril, da bo do konca gradnje več ciklov obresti. »Slovenija je več kot sposobna tak projekt izpeljati,« je poudaril minister.

Noben jedrski projekt ni uspešen brez podpore države

Finančna direktorica Gen energije Nada Drobne Popovič je ob tem opozorila, da je finančna konstrukcija še odprta, zaprta bo šele, ko bo projekt umeščen v prostor, ko bo izbran dobavitelj in ko bo sprejeta končna investitorjeva odločitev. Finančno analizo projekta so sicer že pripravili, naročili in dobili pa so tudi revizijo te analize, v kateri so upoštevali, da bo lastniškega kapitala 25 odstotkov (Gen energije, ki je v 100-odstotni lasti države), 40 odstotkov bo posojila, 35 odstotkov pa obveznic. Za cene elektrike med 66 in 99 evri na megavatno uro so upoštevali tri- ali štiriodstotne obresti. Predvideli so, da bo država dala poroštvo za projekt.

»Gre za izjemno tvegan projekt,« pa meni Marko Jaklič z Ekonomske fakultete UL. »Države se na vse kriplje otepajo poroštev za jedrske elektrarne,« je dejal in dodal, da bi se lahko na tak način lotili gradnje novega kliničnega centra. Ob tem je opozoril na nemško študijo, ki zagotavlja, da lahko leta 2050 preživimo zgolj z obnovljivimi viri energije. Zato meni, da se nič ne mudi. Švedi so se, denimo, odločili, da bodo vlagali v male modularne reaktorje, če jih bodo potrebovali.

Grossi: Jedrska energija je po številu žrtev bolj varna kot obnovljivi viri

Direktor Elesa Aleksander Mervar je pomiril, da za Jek 2 ne bo dodatnega prispevka, opozoril pa je, da bodo obresti za posojila znašale med 4,5 in 5,5 odstotka, država bo za to morala dobiti soglasje evropske komisije. Mervar sicer meni, da takega projekta ne gre ustavljati, sicer bo Slovenija 30- ali 40-odstotno uvozno odvisna, brez enega stabilnega vira elektrike. Dodal je, da brezogljična družba ne obstaja. »Več ko je OVE v omrežju, več je izgub, več plinskih elektrarn potrebuješ. Odločimo se leta 2028, ko bomo vedeli več,« meni Mervar.

»Preseneča me, da je finančni minister tako navdušen in brez skrbi,« pa je dejal Janez Kopač, dolgoletni predsednik Energetske skupnosti. »Tak projekt je mogoč po evropski taksonomiji, a mora imeti vsaj potrjen načrt skladišča za izrabljeno gorivo ali pogodbo s Finsko ali kom drugim,« je opozoril. Poleg tega NEPN predvideva 55 odstotkov obnovljivih virov do leta 2050. Jek 2 to strukturo podre. Zavzel se je za združitev Gen energije in Holdinga Slovenske elektrarne.

Več je bilo pozivov, naj nasprotniki jedrske energije pokažejo alternativen scenarij razvoja slovenske energetike oziroma razogljičenja, če že scenarij jedrske energije z OVE seciramo do desetinke natančno. Mervar je dejal, da je analiziral deset različic, tako po stroških kot po stabilnosti sistema. Najugodnejša je z Jekom 2 in obratujočim obstoječim Nekom do leta 2063. Nobena različica samo z OVE ni blizu.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je povedal, da se zavedajo, da je treba javnosti predstaviti vse podatke, zato pa so naročili revizijo podatkov Gen energije, primerjavo scenarijev z Jek 2 in brez pa pri Elesu. Pogovoriti pa se morajo še ministrstva, stokovnjaki in nevladne organizacije. Pri največji naložbi v zgodovini Slovenije bo treba opredeliti vsa tveganja, od kadrovskih do finančnih, in jih tudi ustrezno omejiti. Čimprej mora to tudi v zakon.

Jonas Sonnenschein iz Umanotere pa meni, da gledamo preveč statično, saj se tehnologije razvijajo. »Zagovorniki jedrske energije so v Nemčiji govorili, da delež OVE ne more biti večji kot deset odstotkov, danes imajo več kot 50 odstotkov. Cena elektrike – težko verjamem, da bo Jek 2 lahko konkurenčen. Če se cena na trgu zniža za deset odstotkov, projekt pade,« je dejal.

Boštjančič je sklenil, da želijo tudi Hrvati biti energetsko neodvisni, pa ne zgolj z OVE, temveč z jedrsko energijo. »Zakaj se to danes sprašujemo? Spomladi je 80 poslancev glasovalo za ta referendum. Navdušen sem, da imamo štiri leta pred odločitvijo take debate. Pred izvedbo projekta Teš 6 takih debat ni bilo,« je dejal finančni minister.

Obnovljivi viri so ali pa niso dovolj

»Obstoječe tehnologije omogočajo veliko, ključne pa še prihajajo. Že danes se da postaviti omrežje zgolj z OVE,« je zatrdil Jaklič. »To je laž. Pokažite eno državo, kjer je to mogoče. Seveda bo to mogoče v prohodnosti, a brez Kitajcev ne bo nič,« pa je odgovoril Mervar, a dodal, da če bo evropski trg deloval normalno in stabilno bo cena elektrike iz Jek 2 višja kot iz OVE, čeprav sta zdaj trga za eno in drugo elektriko še ločena.

Jaklič je ob tem pozval k povezovanju in oblikovanju skupine za preučitev malih modularnih reaktorjev. Zelo tvegano pa je napovedovati cene elektrike leta 2040. Nada Drobne Popovič pa je opozorila, da je treba nadaljevati s projektom Jek 2, da bodo lahko leta 2028 sprejeli pravo odločitev.

Kopač pa je opozoril še na to, da ima tudi Slovenija vsako več dni, v katerih vsaj za nekaj ur cene elektrike padejo pod nič. Po podatkih je takih ur na leto 200. »To bo imelo učinek na ekonomiko,« meni Kopač. Mervar pa je odgovoril, da se jedrska energija prodaja kot pasovna energija in negativne dnevne cene na njeno ekonomiko ne vplivajo. Prenizke cene elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn pa bodo odvrnile vlagatelje v te naprave, če bodo prinašale izgubo.

»Trenutno so nam dosegljivi le OVE. Nekaj je bilo očitkov, da smo zagnali močan cikel gradnje sončnih elektrarn, a imamo še veliko prostora za nadgradnjo. Do konca leta moramo tudi nadgraditi NEPN,« pa je razkril Kumer. Državna sekretarka Tina Sršen pa je dejala, da bo vsa slovenska elektrika razogljičena do 2030 in tudi na meje po prihajala razogljičena elektrika. »Zato Jek 2 ne bo prispeval k razogljičenju, prevzel bo stabilno proizvodnjo,« je dejala.