Bliža se jedrska renesansa

Isaak Newton, Albert Einstein, Nikola Tesla in druge zgodovinske osebnosti, ki so s svojo inovativnostjo spodbujale razvoj človeštva, so se nenehno ukvarjale tudi z vprašanjem energije. Energija je življenje, zato ni čudno, da to področje običajno razdvaja javnost, še posebno ko se pogovarjamo o vprašanju jedrske energije.

In o jedrski energiji in jedrski elektrarni se moramo pogovarjati, še več – najti moramo družbeni konsenz, saj je referendum o Jeku 2 tik pred vrati. 

Z mislijo na pomemben gradnik naše prihodnosti je medijska hiša Delo zasnovala kampanjo in dogodek Energetika 2024, na katerem so obravnavali vprašanja o gradnji Jeka 2, razogljičenju, samopreskrbi, pomenu soodvisnega načrtovanja in upravljanju energetske infrastrukture, energetskem prestrukturiranju gospodarstva ter njegovi konkurenčnosti.

Ob dogodku Energetika 2024 smo postavili tudi terenski studio, v katerem smo posneli podkast Supermoč. Izbrani gostje in govorci so v podkastu razmišljali, kaj sploh so gradniki energetske samopreskrbe; zakaj je referendum o projektu Jek 2 v resnici referendum o medgeneracijskem sodelovanju; kaj pomeni samopreskrba z elektriko za podjetja in celotno gospodarstvo; ali je doseganje le-te utopija ali realnost; kakšni so izzivi jedrske energije in jedrskih elektrarn sploh zaradi njihovega zapiranja v Nemčiji; kako bi z drugim blokom jedrske elektrarne Slovenija lahko postala konkurenčnejša ter zakaj bi »revolucija umetne inteligence« lahko ugasnila, če ne bo zagotovljene dovolj energije.

Zagovorniki in nasprotniki gradnje jedrske elektrarne ostajajo trdno pri svojih stališčih, kar postavlja številna vprašanja o prihodnji energetski politiki države.

Podporniki gradnje Jeka 2 – med njimi sta tudi gosta podkasta Supermoč Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter nekdanji predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Stanislav Rožman – poudarjajo, da Slovenija potrebuje stabilen in trajnosten vir energije, ki bo ustrezal vse večjemu povpraševanju po električni energiji, še posebej ob prehodu v zeleno gospodarstvo. 

»Projekt Jek 2 bo ključen pri vzpostavljanju nizkoogljične proizvodnje električne energije, saj so pred nami dramatične spremembe zaradi globalnega segrevanja, zato ni več mogoče odlašati, še več – ko se pogovarjamo o jedrski elektrarni, se pogovarjamo o naši odgovornosti do potomcev. Pri tem pa poudarjam, da je že zdaj, ko je Jek 2 na ravni projekta, jasno, da bo drugi blok neprebojno zaščiten proti vsem nevarnostim, pa naj bodo to potres, tornado ali kibernetski napad. Tveganja ni,« je v podkastu Supermoč poudaril Stanislav Rožman. 

Nasprotniki pa svarijo pred dolgoročnimi tveganji, ki jih prinaša jedrska energija. Poleg varnostnih vprašanj, ki so povezana z možnostjo jedrskih nesreč, opozarjajo na problem skladiščenja radioaktivnih odpadkov, za katere še vedno ni ustrezne rešitve. Kritiki menijo, da bi morala Slovenija svojo energijsko prihodnost graditi na obnovljivih virih, kot so sončna in vetrna energija, ki predstavljajo do okolja prijaznejšo in varnejšo alternativo.

Jože P. Damijan je izrazil dvom, da bi zgolj obnovljivi viri energije lahko zagotavljali zadostno količino energije za sodobne potrebe, pa naj bodo to industrija, promet ali nove tehnologije. »Le s sinergijo jedrske energije in obnovljivih virov energije lahko naredimo največ za prihodnost,« je dejal Jože P. Damijan.