Federerju štirideseto poglavje epskega rivalstva

London – Težko pričakovani polfinalni obračun med Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom, prvi wimbledonski po nepozabnem finalu 2008, je potešil teniške apetite, tokrat pa je kot veliki zmagovalec iz bitke izšel Švicar. Zmagal je s 7:6 (3), 1:6, 6:3, 6:4 in tako ostaja v igri za deveti naslov v Wimbledonu ter 21. za veliki slam, pri čemer sta že zdaj to rekordni znamki. V nedeljo (začetek ob 15. uri) se bo v finalu pomeril z branilcem naslova Novakom Đokovićem, ki je bil s 6:2, 4:6, 6:3, 6:2 boljši od Roberta Bautiste Aguta. Jutri (ob 15. uri) bo ženski finale Serena Williams – Simona Halep.

Enajst let je dolga doba, a vendar se je v moškem tenisu v tem času malo spremenilo. Tako kot je bil tedaj to najbolj vznemirljiv dvoboj, tako je tudi še danes. Pričakovanja pred obračunom št. 40 so bila velika, oživeli so pač spomini na finale, v katerem je Nadal prekinil niz Federerja, ki je osvojil šest zaporednih naslovov. Tokrat ni bilo tako napeto – niti ni moglo biti prekinitev zaradi dežja, saj ima zdaj osrednje igrišče pomično streho –, je pa pred dvobojem veljalo, da bodo igralca ločile malenkosti.

Federer, ki je v prejšnjem kolu proti Keiju Nišikoriju ekspresno izgubil uvodni niz, je izjemno začel, dobro zavedajoč se, kako zelo pomemben je štart proti takšnemu tekmecu, kot je Nadal. Slednji je bil veliko manj odločen, delal je netipične napake, ko se je prvi niz prevesil v podaljšano igro, je bilo jasno, da je Švicar v precejšnji prednosti, in to je tudi pokazal na igrišču. V nadaljevanju je Federerjeva igra močno padla, povsem je poniknil, sploh ko je Nadal prišel do prvega breaka v dvoboju. Kot da ne želi tratiti energije po nepotrebnem, je »predal« drugi niz, a jasno je bilo, da partije ni konec, da Roger še ni pokazal vsega.



In res, naslednja dva niza sta bila spet izjemna, odličen servis, odlično vračanje tekmečevega začetnega udarca z dolgimi žogami in na drugi strani Nadal z nevsakdanjimi napakami. Federerjeva predstava je bila brezhibna (v tretjem in četrtem nizu je naredil zgolj šest neizsiljenih napak), najboljša letošnja in Španec ji preprosto ni bil kos. Dobival je sicer male priložnosti, ki pa jih ni izkoriščal, bodisi se je odločil za nenavadno izbiro udarca bodisi je delal nepotrebne napake, frustracije zavoljo tega so bile očitne. Ko se je enkrat znašel v zaostanku, se ni in ni mogel vrniti v igro, zadnja rešilna bilka se mu je ponudila z žogico za break, ko je Federer serviral za zmago, a se tudi te ni oprijel in po treh urah in s peto zaključno žogico se je švicarski as veselil že 12. uvrstitve v finale Wimbledona.

»Bitke z Rafo so vedno nekaj posebnega, užival sem in mislim, da sva igrala na visoki ravni. Na koncu je bilo težko, bil sem že utrujen, Rafa pa se je na zaključne žogice reševal z izjemnimi udarci, a najpomembnejše točke so vendarle pripadle meni. Veselim se dvoboja z Novakom, ki ni po naključju prvi igralec sveta in branilec naslova, a upam, da ga bom lahko premagal,« se je nazaj in naprej po dvoboju ozrl Federer, ki so ga skupaj z Nadalom gledalci z igrišča pospremili s stoječimi ovacijami.

Đoković po pričakovanju

Drugi (oziroma po času prvi) polfinale je bil povsem v senci 40. obračuna naveze Fedal, kot je splošno sprejeti vzdevek, razpletel pa se je s pričakovano zmago Đokovića. Ni šlo sicer povsem gladko, četudi je sprva kazalo prav na to. Španec se v svojem prvem polfinalu velikih slamov od začetka pričakovano ni znašel, v uvodnem nizu so ga izdali živci, kar je tako prekaljeni maček, kot je Nole, seveda znal izkoristiti. A ko se je Bautista Agut nekoliko navadil na novi položaj, je zaigral veliko bolje, prišle so črne minute Đokovića, posledica je bilo izenačenje v nizih, kljub temu pa nikdar ni prevladal občutek, da bi Nole lahko izgubil.

Po vseh opravljenih obveznostih si je tudi sam ogledal dvoboj med Federerjem in Nadalom, saj takšna epska rivalstva niti št. 1 ne pustijo hladne. Vseeno mu je bilo, kdo zmaga, z obema je že bil izjemne bitke. Proti Federerju, s katerim se letos še nista merila, vodi skupno v zmagah s 25:22, trikrat doslej sta se pomerila v Wimbledonu, oba dvoboja za lovoriko sta pripadla Noletu. Ta bo v vlogi favorita za peto lovoriko, zadnja Federerjeva zmaga proti Srbu sega v leto 2015, na velikih slamih pa v leto 2012.