Neomejen dostop | že od 9,99€
V nadaljevanju preberite.
V 20. letih prejšnjega stoletja je bila v Kočevju zelo številna nemška narodnostna skupnost, ki je ustanovila SK Rapid. Slovenski privrženci nove igre z žogo so se organizirali v SK Jadran. Svoje moštvo so sestavili tudi dijaki, ki so se organizirali v društvu SK D. D., obrtniški pomočniki pa so se nogometno združili v SK Herold. Pisana paleta klubov ni obstala dolgo, od leta 1935 je ostal praktično edini SK Kočevje. Po desetletjih igranja v nižjih ligah je mesto ob reki Rinži zajela nogometna evforija v samostojni Sloveniji, ko je Kočevje eno sezono igralo v 1. slovenski nogometni ligi.
Tudi na Kočevskem je po drugi svetovni vojni športno življenje doživljalo razcvet, nogomet je bil pri tem posebno poglavje. Kakor v obsežni knjigi z naslovom Kočevski nogomet že stoletje piše avtor Jože Gorše, je bilo na tekmah čutiti močan nacionalni naboj, ki je počasi rušil do tedaj dokaj strpno in tovariško življenje med kočevskimi Nemci in Slovenci. Mestne derbije med Jadranom, pozneje Kočevjem, in Rapidom (polno ime Sportverein Rapid Gottschee) je menda spremljalo tudi 2000 gledalcev, politično ozračje je sicer bilo naelektreno, a večjih izpadov ni bilo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji