Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Nogomet

V železarskem mestu živi duh nogometnega Bratstva

Leta 1912 je na Jesenicah zaživel nogomet, po 1. svetovni vojni pa so klubi rasli kot gobe po dežju.
Nogometno moštvo Golica leta 1912 (z leve: Pepe Švarc, Tone Morič, Janez Černe, Ivan Švarc, August Pretnar in Franc Krivec) Foto Arhiv Gornjesavski muzej Jesenice
Nogometno moštvo Golica leta 1912 (z leve: Pepe Švarc, Tone Morič, Janez Černe, Ivan Švarc, August Pretnar in Franc Krivec) Foto Arhiv Gornjesavski muzej Jesenice
3. 4. 2024 | 12:00
8:23

V nadaljevanju preberite.

Nogometno seme so na Jesenice prinesli dijaki, ki so obiskovali kranjsko gimnazijo in ljubljanske šole. Pokošeni travniki so bili prva prizorišča za tekme zagnanih mladcev, leta 1912 so igrala kar tri moštva – Golica, Vrbje in Dovje. Skozi desetletja je vzniknila in ugasnila cela vrsta društev in klubov, Jeseničani so pretežno igrali v gorenjski ligi. Danes se borijo za obstanek v 3. SNL-zahod, a je najpomembneje, da je klub zgledno organiziran z več kot 300 člani.

Čeprav je 1. svetovna vojna prekinila aktivnosti nadobudnih nogometašev, je po tragičnih dogodkih nova športna panoga dobila močan zagon, velik podpornik nogometašev pa je bil tudi posestnik Janez Černe s Stare Save. Do druge velike vojne so na Jesenicah s krajšim ali daljšim rokom trajanja delovali nogometni klubi Golica, Triglav, Svoboda, Borec (pozneje se je preimenoval v Gorenjec), Edinost, Bratstvo in Kovinar. V nekaterih primerih so nogometne sekcije zrasle iz kulturno-izobraževalnih društev, drugje so bile ena od številnih panog v športnih društvih.

Lekcije s tujci in ideološke razlike

Sprva še ni bilo organiziranih tekmovanj, Jeseničani pa niso ostali zgolj pri medsebojnih dvobojih. Člani Golice so se že na začetku svojega delovanja pomerili z moštvom iz Trsta, ki je letovalo na Bledu. Doživeli so hud poraz, a jih to ni odvrnilo od prizadevnih treningov in truda za napredovanje v vseh prvinah nogometne igre. Ob tem so jeseniška moštva pogosto igrala tekme s Kranjčani in ljubljanskimi klubi, pa tudi z avstrijskimi ekipami, predvsem iz Celovca in Beljaka. Vsi tekmeci so bili bolje organizirani, zato so se lahko Jeseničani od njih veliko naučili.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine