Kanarčki z Bonifike bi spet poleteli proti vrhu

V nadaljevanju preberite:

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je začelo prebujati nogometno dogajanje tudi v Kopru. Spadal je pod kraljevino Italijo, kjer je bila nogometna kultura že visoko razvita, zato je bil njen vpliv močan tudi v slovenskem delu Istre. Koprski nogometaši so do 2. svetovne vojne večinoma igrali v 3. diviziji Julijske krajine, najvišje so sodelovali v 2. diviziji državnega prvenstva – sever. V povojni Jugoslaviji niso dosegali vidnejših rezultatov vse do sredine 80. let, ko so eno sezono igrali v 2. jugoslovanski ligi, zadnje tri sezone v bivši državi pa še v medrepubliški ligi. V samostojni Sloveniji so rumeno-modri osvojili en naslov državnega prvaka, štirikrat so bili pokalni zmagovalci.

Leta 1920 so v Kopru ustanovili CC Capodistria – Circolo sportivo Capodistria (koprski športni krožek), ki je nato postal mestni nogometni klub. Zasnovali so ga študenti, delavci in ribiči, barva dresov je bila belo-črna z emblemom rdeče barve. Prav ta emblem je bil pogosto razlog izpadov gledalcev na tekmah predvsem v notranjosti Italije, saj ni bil po godu privržencem fašizma. V moštvu je bila sicer večina igralcev Italijanov, prva leta so izstopali Alfredo Conelli, Vittorio Minca in Umberto Parovel. Igrišče so uredili pred nekdanjimi glavnimi mestnimi vrati Muda, kjer pa je peščeni teren pogosto poplavljalo morje.

Z bliskovitim razvojem nogometa se je Circolo Sportivo Capodistriano leta 1928 preimenoval v Unione Sportiva Capodistriana. Klub je tedaj štel že okoli 150 članov, po pisanju časnik Picollo pa je imel mlado in borbeno ekipo. Leta 1934 je Unione Sportiva Capodistriana prevzela ime veslaškega kluba Libertas in je nastopala v tekmovanju z imenom Unione Liberi Calciatori. V t.i. prvi diviziji je sodelovalo še devet ekip iz Trsta, dve iz Tržiča (Monfalcone), Ampelea iz Izole in Arsia iz Pulja.