Količine odpadne hrane še kar rastejo, med odpadki tudi vse več užitne

Kljub pogostim pozivom in ozaveščanju se količine odpadne hrane v Sloveniji povečujejo. Leta 2023 je nastalo za devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej, rast so zabeležili v večini dejavnosti z izjemo gostinstva.

Po podatkih državnega statističnega urada je povprečen prebivalec Slovenije leta 2023 zavrgel 78 kilogramov hrane. Skoraj polovico, 44 odstotkov, od skupno nekaj manj kot 165.000 ton odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, tretjina v gostinstvu in strežbi, 13 odstotkov v proizvodnji hrane, 9 odstotkov pa v trgovini z živili. Medtem ko nastanek določenega dela odpadne hrane (kosti, koščice in jajčne lupine ...) težko preprečimo, pa lahko s svojimi dejanji vplivamo predvsem na znižanje količin užitnega dela. Delež tega v odpadni hrani po oceni statistikov znaša 37 odstotkov oziroma 29 kilogramov hrane na prebivalca.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da so strateške usmeritve in aktivnosti vlade na področju zmanjševanja količin odpadne hrane, ki med drugim vključujejo pripravo strategije za manj izgub hrane in vključitev obveznega doniranja neprodanih živil v predlog novega zakona o hrani, premiki v pravo smer. Ocenjujejo pa, da bi morali te še okrepiti. Kot je za STA dejal Matjaž Pirc, potrebujemo jasno politično zavezanost »nič odpadne hrane«, usklajeno delovanje vseh deležnikov v prehranski verigi in še bolj konkretne, ambiciozne ukrepe.

S tem se strinja tudi Gaja Brecelj iz nevladne okoljske organizacije Umanotera. Ob tem opozarja na pomen ozaveščenosti na ravni javnih ustanov, kot so šole in vrtci, kjer se ustvarjajo navade, ki se pozneje odražajo tudi v ravnanju gospodinjstev.

INFOGRAFIKA: Delo

Pri doniranju potrebne sistemske rešitve

Ministrstvo za okolje podatke o količini in sestavi odpadne hrane zbira z dvema pristopoma: s sortirno analizo bioloških odpadkov in s kuhinjskimi dnevniki odpadne hrane v gospodinjstvih. Zadnja sortirna analiza, izvedena v obdobju jesen–zima 2024/2025 na sedmih območjih v podravski regiji, opozarja na zaskrbljujoč trend: med odpadno hrano je vse več užitne. Užitni del odpadne hrane se je povečal za osem odstotkov in predstavlja 24,4 odstotkov odpadne hrane med biološkimi odpadki.

Eden ključnih ukrepov za zmanjševanje količine odpadne hrane je doniranje presežkov, ki ima tudi humanitarni pomen. Letno se s pomočjo okoli 350 prostovoljcev prerazporedi več kot 2000 ton hrane, ki jo donira okoli 130 trgovin okoli 12.000 osebam, so izpostavili udeleženci nacionalnega posveta ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Posredniki pri doniranju hrane so opozorili na potrebo po uvedbi sistemske kadrovske rešitve, ki bi omogočila bolj učinkovito prerazporejanje večjih količin donirane hrane in pripomogla k zmanjšanju količine užitne hrane, ki konča med odpadki.

Velik potencial za zmanjšanje količin odpadne hrane ima tudi gostinstvo. Društvo Ekologi brez meja je predstavilo zaključke projekta za manj odpadne in več trajnostne prehrane v gostinskem sektorju. Analiza odpadne hrane, menijev, nabavnih politik in komuniciranja v treh sodelujočih restavracijah je pokazala, da se količine odpadne hrane, preračunane na gosta, gibljejo med 150 in 460 grami. Restavracije lahko že z merjenjem količin zavržene hrane te količine zmanjšajo. Tri v projekt vključene so jih zmanjšale za od šest do 18 odstotkov. V Sloveniji se lahko pohvalimo z dobrimi praksami, ki so opisane v novo izdanih smernicah za gostinski sektor.

Desetina emisij povezana z odpadno hrano

Odpadna hrana je ena največjih globalnih težav. Medtem ko 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, se vsako leto izgubi ali pristane med odpadki petina hrane, proizvedene za prehrano ljudi, kar predstavlja milijardo obrokov na dan. Največji del oziroma 60 odstotkov odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, kažejo podatki svetovnega programa ZN za prehrano.

Po ocenah je med osem in deset odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid, so o problematiki odpadne hrane zapisali na portalu Naša skupna hrana.