Po zmagi v Stožicah Celjani kujejo načrt za napad na Prekmurje

Kako naprej, se je po porazu proti Celju spraševal predsednik Olimpije Milan Mandarić. Vidno razočarani trener Safet Hadžić si prav veliko ne more očitati: zmagalo je letos najboljše moštvo. V prvem polčasu so bili Celjani prehitri in razigrani, v drugem je bila Olimpija krepko boljša, a silno neučinkovita. Zatajila sta prvi strelec Ante Vukušić in Endri Čekiči, ki mu je celjski vratar Matjaž Rozman ubranil kazenski strel.





»O moji usodi odloča predsednik,« ima Hadžić že vrh glave vprašanj o tem, ali ima še Mandarićevo zaupanje. Predsednik je videl veliko, slišal še več. Odvisno, kdo ga je nagovarjal. Na druga vprašanja je Hadžić odgovarjal brez dlake na jeziku in pomislekov.

»Prvi izvajalec enajstmetrovke je Luka Menalo, drugi Ante, tretji Čekiči,« je bil jasen. Streljal je – in to zelo slabo – Albanec. Enajstmetrovke zeleno-belim ne gredo od nog. Zgrešili so jih že pet v tej sezoni. Ne gre jim tudi prvih petnajst, dvajset minut tekem ...





»Nismo začeli tako, kot bi morali. Celje se je postavilo čvrsto in nas onemogočilo. Privoščili smo si nekaj napak, za eno bili kaznovani, in nismo osvajali »drugih« žog. Zato je Celje lahko izvajalo pritisk.« Hadžić je povedal vse, kar je moral, da bi lahko pojasnil odločilni del tekme. Podlegel je tudi ugajanju. Sežansko odkritje Enrik Ostrc ni bil kos nalogi, a šampionske bitke bijejo izkušeni (Roman Bezjak).

Povrhu so zatajile merske naprave najboljših strelcev. Vukušić je v prvem polčasu zgrešil prazna vrata s 5 m, v drugem je spodrsljaju dodal še dva, tri. Tudi Celje je imelo svojega Anteja v podobi Daria Vizingerja. Kot da najboljša strelca lige nista želela odločiti, kdo si bolj zasluži strelsko lovoriko.

Naprej brez lahkomiselnosti

Nekaj je bilo tudi dobrega in vidnega v drugem polčasu. Olimpija v zaključnih minutah ni kazala znakov utrujenosti, Celje se je že pošteno opotekalo. Olimpija ima vidno rezervo in nesporno posamično kakovost, ki ji manjka le še odločnejši voljni moment in vodja v moštvu, ki bi »udaril po mizi«. Kapetan Tomislav Tomić, ki naj bi imel to moč, je imel več dela s svojo igro kot s »preganjanjem« svojih vojščakov.



Prekmurski peklenšček pri Celju Mitja Lotrič je zabil edini gol, svojega štirinajstega v sezoni. Bil je na pravem mestu v pravem trenutku in ni bilo tako lahko zabiti, kot se je zdelo. Iz prvega dotika. Njegovi soigralci so bili zbrani in disciplinirani.

»Samo, da ostanemo na trdnih tleh. Bojim se lahkomiselnosti, zato tudi povzdignem glas, naj ostajajo pridni in delavni,« je trener Dušan Kosić razkril prijeme, ki držijo skupaj moštvo. O igri tudi ni imel česa skrivati, o njej je povedal: »Naša odlika so hitri prehodi. Veliko dirjamo gor in dol, smo dinamični. Zaradi napak smo lovili sapo in ne zaradi pomanjkanja moči. V zmago smo verjeli, četudi je Olimpija zapravila res nekaj izjemnih priložnosti. A tudi mi bi lahko povišali prednost.«

Pozor, tudi Mura je lahko v igri za prvaka

Celje je prvič v sezoni premagalo Olimpijo, ta je še vedno prva in narekuje ritem. Zadnjo četrtino prvenstva bo nadaljevala z mestnim derbijem proti Bravu, Celje gre v vročo Mursko Soboto. Mura niza zmage, Sežančane je že imela na kolenih, jim dovolila, da so vstali, a jih je s projektilom dokončno ustavil še eden od odličnih Lukatov, međimurski Bobičanec. Zmaga proti Celju bi pomenila, da je še en kandidat več za prvaka.



Mandarić odloča, a kaj pravi preteklost. Pred dvema letoma je po 1:1 v Celju (28. kolo) želel zamenjati Igorja Bišćana. Prednost pred Mariborom je v dveh tednih skopnela z desetih točk na tri (64:61). Po 29. kolu le še na točko, sledilo je še senzacionalnih 0:0 proti Ankaranu. V 34. kolo v derbi z Mariborom je šla Olimpija z zaostankom in se v velikem slogu izvlekla ter zmagovalni derbi v Ljudskem vrtu na koncu spremenila v najuspešnejšo sezono z dvojno lovoriko. Če ne štejemo izpada iz Evrope v 1. kolu kvalifikacij.