Trump po »dnevu osvoboditve«: Mislim, da gre zelo dobro, država bo cvetela

»Mislim, da gre zelo dobro,« je svojo naznanitev visokih kazenskih carin za ves svet komentiral republikanski predsednik Donald Trump. »Trgi bodo cveteli, delnice bodo cvetele in vsa država bo cvetela.« Svet hoče zdaj po njegovih besedah vedeti, če se lahko pogodi. »Izkoriščali so nas mnogo let.«

Tudi republikanski prvak vidi tranzicijsko obdobje, podjetjem, katerih izdelki se bodo v ZDA močno podražili, pa je spet priporočil proizvodnjo v svoji državi. Jutri bodo začele veljali desetodstotne carine na uvoz iz večine držav sveta, v sredo minuto po polnoči po vzhodnoameriškem času še višje na »največje kršiteljice«, med njimi dvajsetodstotne na države Evropske unije, 24-odstotne na Japonsko, 54-odstotne za Kitajsko. Za sosedi Kanadi in Mehiko še naprej veljajo 25-odstotne carine na ves izvoz v ZDA, ki jih je Trump uvedel že prej in iz katerih so izvzete postavke iz vseameriškega trgovinskega dogovora.

Podpredsednik J. D. Vance. FOTO: Jim Watson via Reuters

Prvi dan po naznanilu na Rožnem vrtu Bele hiše so ameriške borze odgovorile z večodstotnim padcem vrednosti. Podpredsednik J. D. Vance pa je prepričeval, da se bo »en slab dan na borzah« prelevil v cvetoče trge za zelo dolg čas. Tako kot Trump je pretrese primerjal z operacijo na bolniku, ki je bila zahtevna, zdaj pa je čas, da se njegovo zdravje izboljša. »Natančno to delamo.« Po njegovem prepričanju bo šlo ameriškim delavcem in malim poslovnežem veliko bolje, druge države je posvaril, da bi lahko šli s carinami še veliko višje.

Republikanskega senatorja Chucka Grassleyja, ki skupaj z demokratskimi kolegi poskuša odločitev o carinah prenesti v kongres, je Vance, avtor knjige o propadanju ameriških industrijskih in kmetijskih območij z naslovom Hillbilly Elegy (Kmetavzarska žalostinka), povprašal o koristih za ameriške kmete, ko tujci v ZDA prodajajo svoje proizvode, sami pa svoje govedine ne smejo prodajati tja. »To je problem, ki ga poskušamo rešiti.« Predsednik in njegovi poleg vračanja proizvodnje domov pričakujejo stotine milijard dolarjev dodatnih sredstev za državno blagajno.

Fordovi avtomobili na prodaji v teksaškem Springu. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP

Trump je že namigoval na prihodnje carine na baker, polprevodnike, gradbeni les in farmacevtske izdelke. Že v četrtek so začele veljati 25-odstotne carine na uvožene avtomobile, že prej na jeklo in aluminij, na avtomobilske dele bodo tretjega maja. Kazenske carine bodo prizadele 75 odstotkov vseh avtomobilov, prodanih v ZDA, in že zahtevajo žrtve tudi med ameriškimi proizvajalci. Stellantis je začasno odpustil 900 delavcev v petih tovarnah v ZDA, ki so sestavljali v Mehiki in Kanadi izdelane avtomobilske dele.

Ameriški opazovalci po zaprtju tovarn v južni in severni sosedi vendarle pričakujejo večjo proizvodnjo doma. General Motors jo je že napovedal, Ford je naznanil celo nižje cene svojih avtomobilov, v prihodnje bodo za vse Američane takšne, kakršne zdaj zaračunavajo zaposlenim. Tuji proizvajalci so doslej v ZDA za vsaj običajne avtomobile plačevali le 2,5-odstotne carine, pa čeprav so za tam najbolj priljubljene poltovornjake že vse od znamenitih evropsko-ameriških »piščančjih vojn« iz šestdesetih let prejšnjega stoletja plačevali 25-odstotne.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. FOTO: Yves Herman/Reuters

Cvetoča ameriška proizvodnja tako zavarovanega avtomobilskega segmenta je eden od argumentov republikanske administracije za višje carine na tuje izdelke. Opozarjajo, da druge države na ameriške že dolgo zaračunavajo višje carine ali jim uvoz preprečujejo z necarinskimi trgovinskimi ovirami. Nekateri ameriški ekonomisti celo menijo, da bodo prav sedanje grožnje prinesle pomembna nižanja carin po vsem svetu, saj naj bi se prizadete države že vrstile s predlogi za vzajemno nižanje ali celo odpravljanje carin.

Med temi pa morda ne bo Kitajske in prav tekma za prevlado med prvo in drugo ekonomsko in vojaško silo sveta naj bi odločala o prihodnosti vsega sveta. Po prepričanju ameriških kritikov je Peking že vse od vstopa v Svetovno trgovinsko organizacijo leta 2001 kršil vsa pravila poštene trgovine, med drugim z velikopotezno krajo intelektualne lastnine ter subvencioniranjem izvoza. Azijska diktatura naj bi si tako kupovala domači mir in zato s tem najbrž ne bo nehala, verjamejo številni Američani.

Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Trump je v svojem govoru v sredo ostro napadel tudi Evropsko unijo. »So zelo trdi trgovci. O Evropski uniji si mislimo, da je zelo prijateljska, a nas odira, da je žalostno videti. Patetično je.« Tako kot drugim naj bi carinil le polovico tistega, kar EU carini ZDA, pa čeprav mediji še niso ugotovili, kako je prišel do te številke. Nekateri domnevajo, da je namesto tujih carinskih in necarinskih ovir meril kar trgovinske presežke.

Druge države pa se morajo zdaj poleg ubadanja z ameriškimi carinami bati še poplave poceni kitajskih izdelkov, tudi zanje s subvencioniranim izvozom. Medtem ameriški predsednik računa na svoja nova načrtovana davčna nižanja, odpravljanje regulacij in velikopotezni razvoj domače energije.