
Neomejen dostop | že od 14,99€
Košarkarski svet in z njim Slovenija sta 2. februarja doživela tektonski premik. Generalni direktor Dallasa Nico Harrison je 25-letnega Luko Dončića poslal v Los Angeles. Med navijači je završalo – pred domačo dvorano so prižigali sveče, nekateri so celo priredili simbolični pogreb kluba. Obupani navijači so množično odpovedovali sezonske vstopnice in brisali klubske profile z družbenih omrežij.
Odločitev, ki je zanetila vihar, so vodilni v obeh klubih sprejeli v tajnosti. Sprva sta vedela le športna direktorja obeh klubov, nato le najpomembnejši ljudje v obeh organizacijah. Tudi Utah, ki je bil v poslu zgolj zato, da se je finančna matematika izšla, je bil do zadnjega trenutka v nevednosti.
Novinarji ameriškega časopisa Athletic (športni portal, ki je del časnika New York Times) so pripravili obsežen prispevek o najmanj zaželenem možu v Dallasu, ki je pošteno spremenil razmerja moči v najmočnejši košarkarski ligi na svetu.
»Ne vidim nobenega tveganja,« je na tiskovni konferenci takrat dejal Harrison, ki je zavrnil prošnjo za izjavo v okviru obsežnega prispevka za Athletic. »Pravzaprav vidim tveganje v tem, da tega ne storimo,« je dodal pred časom. Zato so se pri športnem portalu odločili, da bodo podrobneje raziskali ozadje dogodka.
Po uradni razlagi prvega moža športnih operacij je bil razlog za menjavo kombinacija njegovega nezadovoljstva z Dončićevo telesno pripravljenostjo in njegove želje po obrambno brezhibni ekipi. Toda tudi najbolj naivni poznavalci lige NBA vedo, da ni resne ekipe, ki bi kar tako spustila iz rok enega od najboljših igralcev te generacije.
Harrison je znan kot človek, ki je »obseden« z zdravo prehrano in pogosto začne pogovor s prijatelji tako, da jih zaslišuje o prehranjevalnih navadah. Eden od njegovih najpogostejših pozdravov je: »Kaj si danes jedel?«
Dončić nikoli ni bil znan kot izklesan atlet, a to ga ni ustavilo, da ne bi bil pet sezon zapored v najboljši peterki lige. Lani je popeljal Dallas do finala. Tudi letos je bil med najboljšimi v vseh ključnih statističnih kategorijah. In vendar je bil čez noč označen za največjo težavo.
Trener Jason Kidd je izjavil, da bo ekipa brez Dončića imela bolj uravnoteženo porazdelitev metov in priložnosti za druge igralce, kar kaže na prejšnjo pretirano odvisnost od Dončića.
Poleg tega so prišla na dan poročila o internih napetostih, saj naj bi vodstvo ekipe preprečilo Dončićevemu osebnemu trenerju Anžetu Mačku nadaljnje sodelovanje z ekipo, kar je še povečalo trenja med igralcem in upravo.
Poleg tega je klub cenzuriral skrbnico družbenih omrežij, ki je ob Dončićevem odhodu hotela objaviti poslovilni video. Pozneje je svoje račune na družbenih omrežjih (začasno) izbrisala, video pa je izginil.
Kljub kritikam je Dončić v poslovilnem pismu izrazil hvaležnost navijačem Dallasa ter se jim zahvalil za podporo. Omenil je, da je bil klubu zvest in si je želel tam preživeti celotno kariero.
Ko se je Harrison odločil, da bo Dončića poslal v Los Angeles, ni navezal stikov z nobenim drugim moštvom. Pogovarjal se je zgolj z enim človekom – Robom Pelinko, generalnim direktorjem Jezernikov.
Pelinka kot Bryantov zastopnik in Harrison kot predstavnik podjetja Nike za športni marketing sta več let skupaj potovala po svetu.
A ravno to vzbuja dvome. Je Dallas dobil najboljšo možno ponudbo? Je Harrison dal prednost prijateljstvu pred interesom kluba? Več vodilnih funkcionarjev iz drugih ekip je po menjavi v jezi razkrilo, da bi za Dončića ponudili več, če bi vedeli, da je na voljo. Večina celo meni, da bi zanj lahko iztržili največ v zgodovini košarke, kar ni niti blizu večno poškodovanemu Anthonyju Davisu, sicer dobremu Maxu Christieju in izboru v prvem krogu.
Harrison pravi, da je sklenil posel v interesu kluba. »Najlažje bi bilo, da ne bi storil ničesar,« je dejal na tiskovni konferenci. »Vsi bi me hvalili, ker nisem ničesar spremenil.«
Toda ob vseh nerešenih vprašanjih je najpomembnejše eno: Je sploh mogoče upravičiti menjavo igralca, ki je med tremi najboljšimi košarkarji na svetu?
Harrison je verjel, da bo Davis bolje ustrezal »kulturi«, ki jo želi vzpostaviti v moštvu. Kot je dejal: »Verjamem, da je Davis boljša izbira za to, kar želimo zgraditi pri Dallasu.«
Čeprav je Dončić na igrišču blestel, so ga zunaj igrišča spremljale navade, ki niso bile skladne s Harrisonovimi standardi. »Pil je pivo in kadil vodno pipo,« je dodal Harrison in (nalašč) pozabil, da je prav ta človek v tem času dosegal v povprečju 28,6 točke, 8,6 skoka in 8,2 asistence, ta statistika se je še izboljšala v končnici. V lanski sezoni je Luka ekipo »privlekel« tudi v finale lige.
Dallas je v zameno dobil Davisa, ki je sicer vrhunski, vendar kronično poškodovan center, in je v zadnjih šestih sezonah le dvakrat odigral več kot 60 tekem. Ko je stopil na parket za svojo prvo tekmo v dresu Dallasa, je staknil novo poškodbo in bo odsoten najmanj mesec dni.
Mark Cuban, nekdanji lastnik kluba, se je že distanciral od te odločitve. Na podkastu z Billom Gatesom je dejal, da ne bi nikoli prodal Dončića. Ko je Harrison prvič predstavil idejo lastniku Patricku Dumontu, se je slednji odzval s smehom – nato pa na koncu vendarle podprl menjavo, piše v New York Timesu.
Toda odgovornost za to tveganje bo prevzel prav Harrison. Zdaj mu preostane le čakanje na razsodbo, ki jo bo izreklo eno in edino merilo v športu: rezultat na igrišču.
Če bo Dallas padel v povprečje, bo prav on zapustil klub pri zadnjih vratih, a zdi se, da mu je malo mar za to. »Tukaj nisem na dolgi rok,« je dejal pred tedni. Tako lahko 52-letnik le pridobi – uživa tudi v pozornosti, ki jo je prejel zaradi te menjave. Zdi se, da mu prestop, ki ga mnogi označujejo za največjega v zgodovini športa, končno prinaša pozornost, o kateri meni, da si jo zasluži.
A zgodovina ni prizanesljiva do tistih, ki naredijo najbolj nepriljubljeno potezo v zgodovini NBA. Harrison pravi, da bo »čas pokazal, ali ima prav«. Vsi v Dallasu upajo, da bo, a v to ne verjamejo več.
Komentarji