Kaj morate vedeti o referendumu o dodatkih umetnikom

V nedeljo, 11. maja, bo referendum o zakonu o dodatku k pokojnima za izjemne dosežke umetnikom. Na pobudo SDS in s podporo več kot 47.000 podpisov se bodo volivci lahko izrekali o tem, kakšna naj bo ureditev, s katero država tudi finančno izkaže upokojenim posameznikom priznanje za njihov prispevek družbi in mednarodni prepoznavnosti države.

Kako se bo glasilo referendumsko vprašanje?

»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. januarja 2025?«

O čem bomo odločali?

Ministrstvo za kulturo je v zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti določilo merila, da so do dodatka za izjemne dosežke v umetnosti v polni odmeri upravičeni tisti upokojeni kulturniki, ki so prejeli Prešernovo nagrado za življenjsko delo, kar pomeni, da bi dobili razliko med višino lastne pokojnine in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, ki od 1. januarja 2024 znaša 3055 evrov.

V polovični odmeri pa bi bili do dodatka upravičeni prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja na področju umetnosti in še najmanj ene s seznama 23 nagrad, ki je priloga zakonu. Mednarodne nagrade niso taksativno naštete, to, ali ustrezajo standardom, bo prepuščeno presoji strokovnih komisij za določeno področje. Pripadala bi jim polovica razlike med višino lastne pokojnine in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.

Dodatek bi pripadel samo zaslužnemu posamezniku, ki mu je bil dodeljen, in ga ne bi bilo mogoče več dedovati v obliki vdovske ali družinske pokojnine, kot zdaj velja za izjemne pokojnine.

Kakšni so argumenti pobudnika referenduma?

V SDS trdijo, da novi zakon širi nabor upravičencev in uvaja še bolj netransparentna merila od tistih, ki veljajo v starem zakonu iz leta 1974, pri čemer bodo višje dodatke prejeli tisti, ki so v pokojninsko blagajno prispevali manj. Zagotavljajo, da se borijo proti privilegijem peščice in da bodo izdatki za te dodatke precej večji, kot navaja ministrstvo za kulturo. Ljudi pozivajo, naj se množično udeležijo referenduma in izrazijo svojo voljo.

Kako se odzivajo zagovorniki nove ureditve?

Koalicija, pri čemer je najbolj izpostavljena ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko, je prepričana, da gre predvsem za kulturni boj SDS, zavajanje in manipulacijo s čustvi ljudi, predvsem upokojencev, proti umetnikom. Pobudo vidijo v funkciji predvolilne kampanje SDS in aktivacije njihove volilne baze, govorijo o referendumu proti sedanji vladi. Volivce pozivajo k bojkotu.

V SDS (na fotografiji poslanec Andrej Hoivik) trdijo, da se bojujejo proti privilegijem peščice. FOTO: Blaž Samec

Kaj se bo zgodilo, če bo zakon zavrnjen?

Obveljal bo zakon iz leta 1974 o pokojninah za izjemne dosežke, do katerega je bilo računsko sodišče že pred skoraj 15 leti kritično, ker naj ne bi zagotavljal možnosti za enako obravnavo oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju, vseboval nedodelana merila, opredeljena le v internih aktih, pomanjkljiva postopkovna pravila in arbitrarnost.

Stari zakon predvideva tudi, da se po smrti prejemnika izjemna pokojnina lahko deduje kot vdovska ali družinska pokojnina.

Koliko ljudi mora glasovati proti, da bo uveljavljena volja pobudnikov?

Referendum bo uspešen, če bo proti obkrožila več kot polovica vseh, ki se ga bodo udeležili, in če bodo ti skupaj predstavljali vsaj petino vseh volilnih upravičencev. V konkretnih številkah to pomeni, da je pri 1.693.355 volilnih upravičencih na dan razpisa referenduma zavrnitveni kvorum 338.671 glasov.

Kaj se bo zgodilo, če kvorum ne bo dosežen?

Novi zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, se bo uveljavil.

Koliko ljudi zadeva ureditev tega področja?

Po podatkih ministrstva za kulturo je država lani izjemno pokojnino za posebne dosežke v umetnosti izplačevala 83 ljudem, od tega 50 prejemnikom in 33 družinskim članom že pokojnih upravičencev. Pričakujejo, da bi se z uveljavitvijo zakona ta številka takoj zvišala za 17 in da bi se tudi v prihodnosti ves čas gibala okoli sto. Ministrstvo za kulturo ima 27 vlog.

Ocenjujejo, da bi bil skupni strošek okoli 190.000 evrov na leto.

Pobudniki referenduma so prepričani, da sta tako število potencialnih novih prejemnikov kot ocena finančnih posledic bistveno podcenjena.

Kakšni bodo stroški referenduma?

Državna volilna komisija načrtuje, da bo referendum stal približno 6,6 milijona evrov. Približno 3,7 milijona evrov od tega naj bi bilo, po navedbah SDS, namenjeno za člane volilnih komisij.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prepričana, da gre predvsem za kulturni boj SDS. FOTO: Blaž Samec

Kdo bo sodeloval v kampanji?

Do včeraj opolnoči je bil rok, do katerega so morali organizatorji referendumske kampanje odpreti poseben transakcijski račun in to sporočiti državni volilni komisiji. Po naših informacijah je o tem, da bodo sodelovali v kampanji, državno volilno komisijo do popoldneva obvestilo dvanajst organizatorjev, med njimi so vse parlamentarne stranke.

Vlada lahko, po odločitvi ustavnega sodišča, v referendumski kampanji zgolj pojasnjuje o materiji, ne sme pa agitirati za nobeno od strani.

Kako so urejeni dodatki za športnike?

Od leta 2017 velja zakon, s katerim pravico do dodatka k pokojnini pridobijo dobitniki medalje z olimpijskih ali paraolimpijskih iger, olimpijade gluhih, šahovske olimpijade; dobitnik medalje v članski konkurenci s svetovnih prvenstev v olimpijskih ali paraolimpijskih panogah ter dobitniki Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni dosežek.

Dodatek znaša najmanj 70 in največ sto odstotkov razlike med njihovo pokojnino ter zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od največje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih. To je lani znašalo od 2138 do 3055 evrov. Spodnja meja je torej višja, kot je predvidena v novem zakonu za umetnost.

Za 87 prejemnikov dodatka za športne dosežke je država leta 2023 namenila 1,36 milijona evrov. Lani je dodatek za športne dosežke dobivalo 94 ljudi, podatkov o skupnem izdatku pa zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ni objavil. Po panogah je med prejemniki največ, osemnajst, alpinistov, ki so dodatek k pokojnini dobili zaradi Bloudkove nagrade (za osvojitev najvišjega vrha sveta, prvenstveni vzpon, kot člani odprave na Himalajo ...), sledijo tekmovalci v odbojki sede (11) in golbalu (devet).