Na EP je najbolje zastopana Španija, a preživlja težke čase

Zanimivo pisana je sestava slovenske košarkarske reprezentance. Največ igralcev (3) prihaja iz lige NBA, po dva iz španskih in domačih klubov, Jaka Blažič iz Turčije, Žiga Samar iz Nemčije in Žiga Dimec z Japonske. Aleksej Nikolić in Luka Rupnik še vedno nimata delodajalca, zato bi jima uspeh na letošnjem prvenstvu nedvomno pomagal do ugodne pogodbe. Pred petimi peti je bil pred eurobasketom brezposeln zgolj Edo Murić, a se je sporazumel z evroligašem Anadolujem Efesom že po četrtfinalni zmagi nad Latvijo.

Zaradi poškodb so reprezentance doživele kar nekaj sprememb. Potem ko je konec julija kazalo, da bo na letošnjem EP igralo 41 košarkarjev iz lige NBA, jih zdaj v zasedbah najdemo 33; še vedno dva več kot na prvenstvu 2017. Brez adutov iz elitnih ameriških klubov je zgolj sedem moštev (Belgija, Bolgarija, Estonija, Madžarska, Nizozemska, Poljska in Velika Britanija), med preostalimi 17 pa jih imajo največ Francija (4), Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Turčija (po 3), Grčija, Gruzija, Litva, Španija in Ukrajina (po 2). V »naši« skupini B jih torej skupno igra največ (13), saj moramo prišteti še zvezdnika BiH Jusufa Nurkića.

Rudy Gobert (levo) je najbolj uveljavljen od štirih francoskih adutov iz lige NBA. Desno Luka Dončić. FOTO: Aris Messinis/AFP

Največ ambasadorjev (42) iz raznih držav ima španska košarkarska liga, sledijo ji regionalna liga ABA s 24, italijansko prvenstvo z 20, nemško s 16 ter francosko in grško s 16. Takšno razmerje sil je dokaz, da so klubi na Pirenejskem polotoku kljub težkim časom ohranili finančno prevlado na stari celini, po drugi strani pa lahko žalosti navijače španske izbrane vrste. Države, ki je na dosedanjih EP osvojila 13 kolajn (3 zlate, 6 srebrnih in 4 bronaste), letos skoraj nihče ne uvršča v krog resnejših favoritov. Pa čeprav na večni lestvici zaostaja le za razpadlima velesilama Sovjetsko zvezo (21, 14 zlatih) in SFR Jugoslavijo (13, 5 zlatih), ob zadnjih devetih priložnostih pa je ostala brez odličja le leta 2005, ko je bila četrta.

Rudy zadnji mohikanec

Upokojitve, poškodbi Rickyja Rubia in Sergia Llulla ter slabše delo kot pri prejšnjih rodovih so pustili vidne posledice. Iz zlatega španskega rodu je v moštvu ostal le 37-letni Rudy Fernandez, ki ima za seboj 238 nastopov v državnem dresu, 11 njegovih soigralcev jih je skupno zbralo 288; največ edini orožji iz lige NBA, brata Guillermo (New Orleans, 75) in Juan Hernangomez (Toronto, 43). Za primerjavo: delno pomlajena dvanajsterica z lanskih olimpijskih iger (toda s Fernandezom, Llullom, Rubiom, Paujem in Marcom Gasolom, Sergiom Rodriguezom in Victorjem Claverjem), ki je izgubila s Slovenijo s 87:85 in izpadla v četrtfinalu proti ZDA, se je lahko pohvalila s 1428 reprezentančnimi dvoboji.

Leto dni pozneje so morali Španci na hitro naturalizirati Američana Lorenza Browna, saj jim je zmanjkalo kakovostnih organizatorjev, lahko pa se zahvalijo tudi žrebu. Proti Bolgariji, Gruziji, Belgiji, Črni gori in Turčiji bodo imeli precej lažje delo kot Slovenci v skupini smrti. Izkušeni selektor Sergio Scariolo, ki je prvič vodil moštvo v obdobju 2009-12, zdaj pa še od leta 2015 naprej, se zaveda, da so napočili novi časi: »Preteklost je minila, in če živiš v njej, ne napreduješ. Primerjava rodov je krivična, ostala pa je želja, da bi igrali tako, kot smo leta 2009, ko smo se prvič povzpeli na evropski prestol.«