Mislim, da so minili časi, ko je Slovenija izgubljala odločilne tekme

Po osebni zmagi nad zahrbtno boleznijo se Peter Vilfan veseli tekem slovenskih košarkarjev na eurobasketu in upa, da bomo priče novi zgodovinski pravljici. A hkrati poudarja, da Slovenijo na poti čaka veliko ovir.

»Na prvenstvo sem prišel optimističen kot vedno. Ta optimizem temelji na tem, da imamo dobro ekipo, imamo Luko Dončića, ki je eden najboljših košarkarjev na svetu, v ekipo se je vrnil Goran Dragić, imamo še ostale igralce, ki so bili zraven 2017, in prepričan sem, da smo sposobni narediti vrhunski rezultat,« je uvodoma v pogovoru za STA povedal Vilfan.

»Čeprav mnogi omenjate tekmo z Nemčijo v Münchnu, mene rezultat ali igra nista prestrašila. V pripravah na veliko tekmovanje vedno pridejo slabi večeri, škoda je le, da to ni bila prijateljska tema, temveč kvalifikacijska za svetovno prvenstvo. A ne smemo pozabiti, da smo tudi pred eurobasketom 2017 doživeli hladen tuš v Izraelu, po katerem so igralci stopili skupaj, se pogovorili, videli in spoznali, kaj so naredili narobe in teh stvari nato niso ponovili,« je nadaljeval 65-letni Vilfan.

Slovenija bo prvič v zgodovini nastopila na velikem tekmovanju kot favorit za najvišja mesta. To brez dvoma prinaša določen psihološki pritisk, se strinja Vilfan, a hkrati pravi, da je treba v tej vlogi uživati in jo sprejeti kot dejstvo, da si boljši od večine reprezentanc.

Slovenija ni vajena vloge favorita

»V času Jugoslavije smo igralci komaj čakali, da smo se lahko pomerili z ZDA, Sovjetsko zvezo, Brazilijo ali ostalimi močnimi reprezentancami. Živeli smo za te tekme in tedaj je vsak igralec iz sebe stisnil še dodaten atom moči. Je pa res, da Slovenija ni vajena te vloge in da je vedno lažje napadati kot braniti. Imeti tarčo na hrbtu kot evropski prvak in imeti Luko Dončića v ekipi je za tekmeca vedno izziv,« je nadaljeval Vilfan.

»Vseeno menim, da so minili časi, ko je Slovenija izgubljala odločilne tekme. Luka Dončić je tip igralca, ki pritiska ne priznava ali celo uživa v njem. Hkrati je tu Goran Dragić, ki lahko s svojimi izkušnjami in kvaliteto razbremeni ostale igralce in jih potegne za seboj. Seveda pa ne pozabimo, da je tu še večina košarkarjev, ki so igrali in prispevali odločilen delež k zlati medalji in da so so vsi pet let starejši in bolj izkušeni,« pravi svetovni prvak iz leta 1978.

Čeprav v slovenski skupini v Kölnu nastopajo štiri reprezentance, ki po razvrstitvi Fiba sodijo med favorite za najvišja mesta, je Vilfan prepričan, da tekmovalni sistem dela v naš prid.

»V predtekmovanju imamo vsaj dva popravna izpita. Glavno je, da se prebijemo v osmino finala, četrtfinale, nato bo vse precej lažje. Idealno je, da si prvi, a glede na ostale skupine, kjer sem prepričan, da bodo tudi presenečenja, se da daleč priti tudi z ostalih pozicij. Glavno je, da bodo fantje sproščeni in da bodo uživali v igri. Seveda pa so na vsaki poti do cilja tudi določene ovire,« dodaja Mariborčan, ki je v dresu Jugoslavije zbral 121 nastopov.

Vedel je, da bo dobil bitko z zahrbtno boleznijo

Njegov glas bodo gledalci spremljali na Pop TV in Kanalu A. Ob njem bo ista ekipa kot v Istanbulu 2017: Sanja Modrić, Saša Dončić, Tadej Vidrih in ekipa vestnih, pridnih snemalcev ter montažerjev, pravi Vilfan: »Mi bomo lahko tako dobri, kot bodo uspešni naši košarkarji. Leta 2017 so bili fenomenalni in so nam precej olajšali delo.« Njegovi spomini na 2017 so neponovljivi.

»Mnoge stvari iz moje igralske kariere so mi ušle iz spomina, dogodkov iz Helsinkov in Istanbula pa se spominjam kot včeraj. Še posebej finala in tiste tekme z Latvijo v četrtfinalu. Bilo je čudovito in nepozabno,« pravi Vilfan. »Bi pa rad ob tej priložnosti vsem ljudem v Sloveniji nekaj položil na srce. Karkoli se zgodi letos v Nemčiji, ne smemo pozabiti eurobasketa 2017. To je bil eden najlepših trenutkov slovenskega športa in to bo za vekomaj zapisano v zgodovino. Morebitni slabši rezultat letos ne sme pokvariti spominov na ta dogodek.«

Za konec pogovora za STA je Vilfan spregovoril še o hudi bolezni, celični levkemiji, ki ga doletela lani.

»Pojavila se je iznenada in bilo je šokantno predvsem za mojo družino in bližnje. A takoj ko sem zvedel za diagnozo, sem vedel, da bom dobil to bitko. Mnoge stvari so v glavi, karakterju in jaz sem bil vedno borec, zmagovalec. Pripravljen sem bil na boj in želel sem zmagati. Zdaj sem znova tu, sicer me čakajo redne kontrole, saj se zadeva lahko ponovi, a vem, da se ne bom nikoli predal,« je sklenil Vilfan.