Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Thalatta! Thalatta! Miti, legende in resničnost Črnega morja

Je manj slano. V antiki je predstavljalo konec znanega sveta. Ostaja geostrateška vroča točka. Po plavaju iz njega ne prideš črn.
Črno morje FOTO: Dimiter Kenarov
Črno morje FOTO: Dimiter Kenarov
14. 8. 2021 | 06:00
14. 8. 2021 | 11:30
28:06

V članku lahko preberete:


Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 kilometrov, od severa proti jugu 610 kilometrov. Njegova površina znaša 436.400 kvadratnih kilometrov, največja globina pa 2212 metrov. Zaradi pritoka številnih rek, med katerimi so najpomembnejše Donava, Dnester, Dnjeper in Don, ki letno prispevajo 320 kubičnih kilometrov vode, njegovo izhlapevanje ne presega pritoka. In skozi Bospor ga v Sredozemsko morje letno izteče 300 kubičnih kilometrov.

Na njegovih bregovih so odčrtane meje šestih držav Turčije, Bolgarije, Romunije, Ukrajine, Rusije in Gruzije s pristaniškimi mesti Istanbul, Burgas, Varna, Konstanca, Tulcea, Jalta, Odesa, Sevastopol, Batumi, Trabzon, Samsum in Zonguldak. Že dolgo se sprašujem, kaj imajo skupnega, zdi se, da nič (več), razen morja, kako so povezane, razen trgovinsko, precej slabo, in ali je sploh mogoče govoriti o Črnem morju kot nekem skupnem kulturnem prostoru. Težko.

Spomini na otroštvo ob Črnem morju, vprašanja o prihodnosti geostrateške vroče točke. In še šenakj stavkov o Horstu, srčnem bolniku, ki bi skorajda utonil, ker ga je tok odnesel od obale.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine