V nadaljevanju preberite:

V davnem letu 1921 se je zgodilo mnogo za zgodovino bolj ali manj prelomnih reči. V Livornu, v teatru Goldoni, na zasedanju 17. kongresa socialistične stranke polovica udeležencev pod vodstvom Antonia Gramscija zapusti dvorano in še isti večer v nekem drugem gledališču ustanovi komunistično partijo Italije – zgodi se prvi prelom italijanske levice. Coco Chanel v Parizu predstavi parfum Chanel N°5.

Hitler se prerine na čelo avstrijske Nacionalsocialistične delavske stranke. V Barkovljah se 14. avgusta rodi Giorgio Strehler, ki bo postal legendarni gledališki režiser Giorgio Strehler, ustanovitelj in dolgoletni umetniški vodja milanskega gledališča Piccolo. Umrl bo šestinsedemdeset let pozneje, leta 1997. V isti državi, Švici, istega dne, 25. decembra, zaradi istega vzroka, posledic srčne kapi, kot dvajset let prej Charlie Chaplin.

Anali beležijo, da so Strehlerjevo krsto v prestolnico Lombardije prepeljali 27. decembra dopoldne in takrat se je pred gledališčem Piccolo začela zbirati množica. Nihče ni natančno vedel, kako in kaj se je zgodilo, le to, da maestra ni več, da so ga iz Lugana pravkar prepeljali v Milano, da je že notri, v teatru, in da se mu bo mogoče pokloniti in se od njega posloviti.
Smrt je pretentala tudi Strehlerja, ki je še mesec prej na listič zapisal – bila so jih polna vsa njegova bivališča in pisarne v teatru –, da če umre, noče nobenega hrupa. Če.