Kaj se zgodi, ko se na pragu dvajsetega stoletja srečajo založnik, pisatelj in odvetnik – Lavoslav Schwentner, Ivan Cankar in Henrik Tuma?
Galerija
Leta 2013 je izšel njen prvenec Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, z zgodovinskim romanom Češnje, bele in rdeče dve leti zatem pa je dodobra razburkala slovensko bralstvo. FOTO: Jure Eržen
V nadaljevanju intevrjuja preberite:
- Če bi postavila za protagoniste samo tri moške in če bi izločila vse druge reči, bi bil ta roman ne samo neaktualen za današnji čas, ampak tudi dolgočasen. Prav ženske moške like prikažejo kot ljudi, kot možóve, kot očete, na primer Tumo, in ne nazadnje tudi kot ljubimce. Cankar je večni ljubimec, nikoli mož.
- Založnik je takoj za avtorjem ali včasih celo pred njim, če avtor piše pod psevdonimom ali je anonimen. Ranljivi so tudi ekonomsko, saj založništvo za majhno občinstvo pri tako nizkih nakladah v Sloveniji ni ravno donosno. Zato so založniki neke vrste fanatiki v prizadevanjih za vsako izdajo posebej.
- Težava slovenskih založnikov je, da so preveliki individualisti, ne znajo se organizirati. Zaradi tega so v odnosu do bralca, kupca, knjižnic in države šibki. Morali bi se učiti od drugih, Nizozemcev, Francozov in ostalih, ki vedo, da če hočeš nekaj kot ceh doseči, moraš sodelovati.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji