Nujen je družbeni dogovor o prihodnosti šolstva

Na tradicionalnem srečanju osnovnošolskih ravnateljev so včeraj razpravljali o prenovi sistema vzgoje in izobraževanja. Kot že nekajkrat so se vnovič vprašali o smiselnosti tega, da najprej prenavljajo učne načrte, če še ne vemo niti, kaj želimo s prenovo sistema. Ponovno so opozorili tudi na pomanjkanje učiteljev, česar nihče ne jemlje dovolj resno.

»Ravnateljica sem 15 let in v tem času sem zamenjala deset ministrov! Kako naj bo narejena evalvacija sistema, če se ministri tako menjavajo? Sama sem ostala v delovni skupini za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, kjer sem še edina ravnateljica, zraven sta iz prakse ostala še dva učitelja,« je dejala ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jelovšek. Spomnimo, da je iz omenjene skupine izstopila tretjina članov, ker ministrstvo za vzgojo in izobraževanje iz postopka ni umaknilo predloga sprememb zakona o osnovni šoli.

Vprašljiva šolska reforma, če stroka ni slišana

Izstopil je tudi nekdanji minister za izobraževanje Slavko Gaber, ki je na okrogli mizi dejal, da bi se prenove lotil drugače: »Potrebujemo družbeni dogovor, kaj hočemo, kam želimo. Če za to ne znamo pridobiti ljudi, potem to ne bo funkcioniralo. Če začenjamo tam, kjer bi morali zaključevati, me zelo skrbi.« Še pred prenovo sistema so se namreč lotili prenove učnih načrtov. Dolgoletni ravnatelj II. gimnazije v Mariboru Ivan Lorenčič je bil še bolj nazoren: »Odločili ste se, da boste v celoti prenovili hišo, pogovarjate se pa o tem, kakšne ploščice boste imeli v kopalnici, čeprav še ne veste niti, kje boste imeli kopalnico in ali boste imeli tuš ali banjo.«

Vsega preveč

Prenovo učnih načrtov vodi Zavod RS za šolstvo. Direktor Vinko Logaj je poudaril, da učnih načrtov niso začeli prenavljati na pamet in brez premisleka: »Včasih se mi zdi, da se moram braniti za tisto, kar smo pripravljali pet let, vključno z vsemi analizami.« Dodal je, da je bilo od leta 2017 v to vključenih veliko strokovnjakov, želijo si bolj enotnih metodičnih, didaktičnih priporočil, saj da so zdaj v učnih načrtih posameznih predmetov zelo različna.

Prenova šolstva s prvo strokovno oviro

Predsednik strokovnega sveta za splošno izobraževanje Kristijan Musek Lešnik je dodal, da je prav strokovni svet dal pobudo za čimprejšnjo prenovo učnih načrtov, potem ko je bilo veliko pripomb staršev, učiteljev in ravnateljev: »Strinjam se, da je treba imeti družbeni konsenz glede prihodnosti šolstva. Ampak – ali čakati, da se bo družba sprožila, ali začeti delati, da bodo prihodnje generacije vsaj del izobraževanja dale skozi po novih učnih načrtih.«

Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek je opozoril, da je šola preveč storilnostno naravnana in da je treba količino zmanjšati: »Nič domačih nalog! Naj se vse naredi v šoli. Ne da bodo popoldne starši delali z otroki. Prenova bi morala iti v to smer.« Podobno je menila predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih: »Snovi je preveč. Naj bo več utrjevanja. Ko bodo učni načrti prenovljeni, naj učitelj zgodovine pregleda učni načrt za matematiko. Tako boste lažje ugotovili, kaj je res pomembno za osnovno šolo.«

Šola naj ostane prostor vzgoje in izobraževanja

Več o nutrijah kot učiteljih

Predsednik zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan pa je ponovno opozoril na kadrovske težave. Primanjkuje okoli 4000 učiteljev, Pečan je dejal, da na vsaj 150 šolah uči neusposobljen kader. »Pred dvema urama mi je dal odpoved učitelj fizike. Lani sem imela za to delovno mesto pet razpisov! Zdaj sem imela dva razpisa za nedoločen čas. Za učitelja športa in matematike. Prijavilo se je 22 ustreznih kandidatov za šport, pa niti eden za matematiko. Mislim, da nas bo veliko imelo vse poletje razgovore, da bomo dobili kader. Kako naj naredim šolo kadrovsko zanimivo? V centru Ljubljane niti parkirnega prostora ne morem ponuditi,« je dejala Urbančič Jelovškova.

Sporočili bodo, da otrok ne bo učil profesor matematike, ker ga nimajo

Logaj je povedal, da prav zdaj zaključujejo projekt podpore 380 novim učiteljem, pripravljajo že nov razpis, prihaja tudi 150 novih pripravnikov. Hkrati je opozoril, da so navade mladih danes drugačne: »Prioriteti nista več denar in zaposljivost, to se vidi v tem, da štipendije ostajajo nerazdeljene. Mladi se nočejo vezati.«

Lorenčič pa je bil jasen, da je ključen ugled poklica in da morata vzgoja in izobraževanje priti v ospredje: »To mora priti v politiko. V zadnjem času pa se je več razpravljalo o medvedih in nutrijah!« Gaber meni, da sta spet ključna družbeni dogovor in ureditev plač ter plačnih nesorazmerij: »Imamo velik program, ki ga zanikamo. Ne slišim namreč, da kdo resno misli, da nam primanjkuje učiteljev. Kar ni prvič. Ampak moramo jih zadržati, da nam ne odidejo v trgovine.«