
Neomejen dostop | že od 14,99€
Koprčani očitno ne bodo zlahka dobili Stolpa miru, novega poudarka mesta, ki bi označeval vstop v Istro. »Ponazarjal bi skok plavalca v mesto in se spogledoval s tržaškim Svetilnikom zmage na drugi strani zaliva,« ga je opisal njegov arhitekt Sandi Pirš. Mestnih svetnikov ni prepričal, čeprav prebivalci že približno deset let zaman čakajo obljubljeno mestno dvigalo na Markovec, ki bi v dobršni meri olajšalo povezavo in mobilnost v mestu.
Dvigalo z razgledno teraso, ki sta ga zasnovala odgovorni vodja projekta arhitekt Sandi Pirš in soavtor inženir Marjan Pipenbaher, bi premoščalo 50 metrov višinske razlike med obalo in gosto naseljenim delom Kopra na Markovcu. Letos naj bi dobili gradbeno dovoljenje, zgradili pa naj bi ga v prihodnjih dveh letih. Toda v mestnem svetu sta županu Alešu Bržanu zmanjkala dva svetniška glasova, da bi projekt začeli s polno paro. V županovem kabinetu bodo še preučili, kako se bodo odzvali.
Boris Popovič je pred sedmimi leti poskušal nagovoriti zvezdniške arhitekte, Zaho Hadid, Tobio Scarpo, Renza Piana, Borisa Podrecco. V svojem zadnjem mandatu je v mesto pripeljal uglednega italijanskega arhitekta Massimiliana Fuksasa.
Če bi v Kopru izpeljali zastavljeni načrt, bi približno 10.000 prebivalcev dveh krajevnih skupnosti peš, s kolesi ali vozički lažje dostopalo do obale in do kilometer ali dva oddaljenega mestnega jedra. Ker je velik del mesta na pobočju Markovca (ta pa je visok 224 metrov), se velika večina prebivalcev tega dela v službo, šolo, vrtec, trgovino, na rekreacijo ... odpravlja z avtomobilom ali avtobusom. Tak relief je eden od vzrokov za bistveno intenzivnejši promet osebnih avtomobilov v mestu. Zato si je že prejšnji župan Boris Popovič več let resno prizadeval, da bi vzpostavili mobilno povezavo med Markovim hribom in Obmorskim parkom Žusterno. V svojem zadnjem mandatu je v Koper pripeljal tudi uglednega italijanskega arhitekta Massimiliana Fuksasa, ki je z ljubljanskim arhitektom Sandijem Piršem (Studio Pirss) ponudil izstopajočo in atraktivno arhitekturno rešitev za dvigalo in razgledni stolp hkrati, ki so ga poimenovali Capo Grande. Dvigalo do Markovca bi bilo podobno visoko, razgledna ploščad pa bi segala 111 metrov v višino – in to bi moral biti najvišji razgledni stolp v državi.
Boris Popovič je imel tedaj visokoleteče načrte, saj je pred sedmimi leti povedal, da so poskušali nagovoriti Zaho Hadid, Tobio Scarpo, povabiti v Koper Santiaga Calatravo, Renza Piana, Borisa Podrecco in druga zveneča imena svetovne arhitekture. Uspelo mu je privabiti Fuksasa, ki je aprila leta 2018 ob koprski predstavitvi projekta izjavil: »Prepričan sem, da bo Kopru uspelo zgraditi to dvigalo in stolp. Vse moje nore zamisli uresničijo, ker niti niso drage in jih tudi zastavim tako, da se jih da uresničiti,« je tedaj povedal svetovno znani arhitekt.
Ker Borisu Popoviču ni uspelo še petič pridobiti županskega mandata, je Fuksasov projekt obtičal v predalu. Popovičev naslednik Aleš Bržan je obljubil in napovedal, da se bo lotil manj razkošnega in manj zahtevnega projekta. Zdaj ga je zastavil pred koncem svojega drugega mandata.
Razlika v izvedbi bi bila precejšnja, čeprav ostaja odgovorni projektant in avtor arhitekturne rešitve Studio Pirss in Sandi Pirš. Projektiranje gradbene konstrukcije pa je prevzel Marjan Pipenbaher. V občinski upravi so izračunali, da bi za celotni objekt potrebovali skoraj deset milijonov evrov. Od tega bi občina prispevala le 3,6 milijona evrov, ostalo pa bi bil delež nepovratnih evropskih in državnih sredstev.
V bližini klifa, ki se dviga nedaleč od portala predora Markovec, bi zgradili približno 70 metrov visoko betonsko konstrukcijo in vanjo postavili dve dvigali. Jedro sta po predlagani idejni zasnovi dve visoki in med seboj povezani betonski vertikalni lameli. Na severni strani (proti morju, pristanišču in Kopru) sta panoramski dvigali zavarovani s steklom, proti jugu načrt predvideva vsakih sedem metrov manjše evakuacijske balkončke. Dve dvigali (z zmogljivostjo do 34 ljudi ali šest koles), ki bi do najvišje razgledne ploščadi potrebovali 35 sekund, bi se ustavili na treh višinskih postajah. Povsem na vrhu sta predvideni dve razgledni ploščadi (zastekljena in odprta), v sredini (na 50 metrih višine) bi zgradili 68 metrov dolg most do platoja na Markovcu, kjer bi bila tudi ena kolesarnica. Od tod dalje pa bi proti Trgovsko-poslovnemu centru Markovec zgradili še 300 metrov kolesarske poti. Prva postaja (gledano od spodaj navzgor) bi bila na višini približno šest metrov. Od tod bi vodil še 30-metrski nadhod čez cesto do manjše razgledne kavarne s teraso (nad tlemi). Od te kavarne do tal v Obmorskem parku pa bi bile na voljo stopnice ali dvigalo. In v pritličju (povsem blizu kopališča in kolesarske poti Parencane) je načrtovana še ena gostinska terasa, v bližini pa še ena kolesarnica.
Po zadnjem načrtu bi v bližini klifa, ki se dviga nedaleč od portala predora Markovec, zgradili približno 70 metrov visoko betonsko konstrukcijo in vanjo postavili dve dvigali.
Taka konstrukcija velja za zahteven inženirski objekt, saj bi to bil daleč najvišji objekt v Kopru. Inženir Marjan Pipenbaher nam je razložil, da bi zanj morali izkopati in vgraditi 12 metrov globok in deset metrov širok betonski temelj (vodnjak). »Ta stolp bi bil podobno zahtevna in obsežna konstrukcija, kot je en oporni steber črnokalskega viadukta. Zasnovali smo ga tako, da se ob močnejšem vetru ne bi premikal za več kot nekaj centimetrov. Prav tako mu niti potres ne sme škodovati. Sicer pa gre za izstopajočo in pogumno visokotehnološko arhitekturo. Z morja bi dajal mestu poseben in opazen pečat. Škoda le, da smo v Sloveniji tako cagavi celo pri takih, ne najbolj zahtevnih, vendar za sodobne čase nujnih in koristnih projektih.«
Marjan Pipenbaher: Stolp bi bil podobno zahtevna in obsežna konstrukcija, kot je en steber od črnokalskega viadukta.
Sandi Pirš meni, da to ne bi bila le koprska znamenitost, ampak poudarek celotne Istre: »V svoji obliki se razvija v tri smeri, spodaj zraste s tal, zgoraj v nagibu proti nebu in morju, horizontalna povezava naseda na klif Markovca, a hkrati v svoji dinamiki nakazuje skok proti morju in mestu, s katerim se povezuje. Torej je nekakšna trojna skulptura kot svojevrsten istrski ipsilon, ki bi bil tudi primerno osvetljen,« je povedal Pirš. Pridobili so že šest soglasij soglasodajalcev, v kratkem ga pričakujejo še od Rižanskega vodovoda Koper (zaradi prestavljanja glavne vodovodne cevi) in komunalnega podjetja Koper, zatem pa še od direkcije za vode. Do konca maja so nameravali izdelati projekt za izvedbo. V tem času pa bi v koprski občini uredili še zadnje formalnosti z zemljišči, saj so z dvema lastnikoma (to sta Milan Mandarić in Dars) že dogovorjeni za način nakupa približno 600 kvadratnih metrov zemljišča. Gradbeno dovoljenje bi lahko dobili do konca leta. Javno naročilo pa naj bi izpeljali v začetku prihodnjega leta.
Sandi Pirš: V svoji dinamiki nakazuje skok proti morju in mestu, s katerim se povezuje. Je nekakšna trojna skulptura kot nekakšen istrski ipsilon, znamenitost, ki zaznamuje vstop v Istro.
Ocenjena vrednost investicije znaša 9,96 milijona evrov (z DDV, ki ga mora plačati občina). Občina bi za ta poseg namenila 3,6 milijona, od države in evropskih sredstev (iz mehanizma operacij trajnostne mobilnosti) pa si obetajo 6,3 milijona evrov nepovratnih sredstev. V občini so pričakovali, da bi s tem objektom vplivali na manjšo uporabo avtomobilov, saj sta parkirna in prometna stiska v mestu iz leta v leto večji. Prebivalci Markovca menijo, da dvigalo do platoja pri osnovni šoli Za gradom ne bo odpravilo vseh težav z mobilnostjo. Zato so že predlagali, da bi morali za prebivalce višjih predelov Markovca poiskati dodatne rešitve, ki bi tudi njim dostop iz mesta do stanovanj-.
Po odločitvi koprskega mestnega sveta se je med Koprčani vnela razprava o primernosti projekta. Številni Koprčani so ogorčeni, ker bi lahko spet izgubili priložnost za boljšo povezavo Markovca s priobalnim delom mesta. Jezni hkrati zato, ker s tem tvegajo izgubo več kot 6 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev. Pripombe nasprotnikov pa so precej nasprotujoče si: da je projekt preveč in po drugi strani premalo turističen, da je predrag in hkrati premalo ambiciozen, da bi gradnja motila šolarje na poti v šolo, da taka dvigala niso dovolj še za druge predele Kopra, da projekt ni dovolj lep in podobno. Pri odločanju mestnega sveta in nasprotovanju je po dolgem času spet sodeloval svetnik Boris Popovič, ki pa je pred več kot desetimi leti tudi povabil in stavil na istega arhitekta.
Komentarji