V članku preberite še:

- Projektna konferenca ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v organizaciji Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani in JZ Mala ulica osvetljuje enega od najbolj uspešnih programov starševstva Neverjetna leta, ki se z velikim uspehom v Sloveniji izvaja že od leta 2015.

- Duševne motnje med mladimi naraščajo že dobro desetletje, epidemija covida je to le še stopnjevala,« pravi. Najpogostejše duševne težave pri otrocih in mladih so depresivnost, anksioznost, motnje hranjenja. »Pogosto se zdi, da jih slabo in pozno prepoznavamo, starši sami težko prepoznajo, kdaj razdražljivost, socialni umik in nezmožnost opravljanja običajnih aktivnosti niso zgolj del odraščanja, ampak kažejo na resne težave.«

- Prav čakalne dobe na pregled pri strokovnjakih so velik del problema, pravi, saj otroci šele takrat, ko se težave stopnjujejo do skrajnih oblik vedenja, lahko pridejo do stika s strokovnimi službami.Tako je prav na pobudo dr. Marije Anderluh pediatrična klinika leta 2015 začela pilotno uvajati posebne programe za starše in otroke, takrat s pomočjo finančne podpore norveškega finančnega mehanizma, saj se ti programi v skandinavskih državah izvajajo že več kot 25 let.

- Še en pomemben dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje otrok in mladostnikov, je porast novih tehnologij. Če v prvi izdaji priročnika Neverjetna leta, ki je v ZDA izšel leta 2006, avtorica opozarja predvsem na škodljive učinke agresivnih risanih filmov in računalniških igric, smo otrokom zdaj že v otroške vozičke dali pametne telefone.

Na ulici in v parkih lahko vidimo številne mlade mamice ali očete, ki imajo v rokah telefone, nekatere mamice pa imajo telefon v rokah tudi med dojenjem. Številne mamice priznajo, da zato, da lahko pripravijo kosilo, otroku dajo v voziček telefon, pripoveduje Eva Strmljan Kreslin.