Klinični psihologi iz svetovalnega centra so osvetlili, kaj so v preteklem letu ugotovili pri delu z otroki in mladostniki, ki imajo težave v duševnem zdravju.

Galerija
Direktorica svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin. FOTO: Leon Vidic/Delo
V nadaljevanju preberite:
V času epidemije so se klinični psihologi večkrat oglašali v javnosti s pozivi k skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki so ostali več mesecev doma in se šolali na daljavo. Pred pol leta, ko so se šole zaprle, so na več naslovov, tudi na različne vladne službe, naslovili poziv – z navedbo ugotovitev zaupanja vrednih raziskav – k temu, da naj pri presoji ukrepov imajo vendarle v mislih tudi duševno zdravje otrok in mladostnikov. Vendar se je vnovič izkazalo, da ni pravega posluha za duševno zdravje, položaj otrok in mladostnikov in s tem celotnih družin.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji