V nadaljevanju preberite še:

Praslovan je dokumentarec o Zoranu Predinu, a je hkrati tudi zgodba o času. Slobodan Maksimović nas s spretno režijo spusti po toboganu že dolgo ne videnih odrskih posnetkov Lačnega Franza, montypythonovskih humornih vložkov, igranih prizorov in spretno nanizanih izjav najvidnejših ustvarjalcev v regiji. V filmu, ki se poigrava z žanri, s parodijo in z animacijo, srečamo Predina v vseh njegovih inkarnacijah, od upornika v črni usnjeni jakni in poeta prek pevca šlagerjev in popa, ljubimca iz omare, mojstra gypsy swinga in kantavtorja.

***

Ne mi dihat za ovratnik je tipičen primer protirežimske pesmi. Koza nora je bila namreč prispodoba za komunistično partijo Jugoslavije. Ni pa nujno, da so jo vsi tako dojeli. In v tem je ključ. Da vsak lahko iz pesmi vzame tisto, kar ga nagovori. Marsikdo je v Kozi nori videl kakšno znanko ali nezainteresirano simpatijo.

- Dandanes bi jo lahko razumeli kot seksistično, mizogino pesem.

Tudi, seveda. S patriarhalno vzgojo privzgojenega seksizma imam v svojem arhivu kar nekaj. Recimo Tisoč modrobelih rožic, tista šaljiva o medicinskih sestrah, bi bila danes žaljiva in popolnoma neprimerna, zato je tudi ne izvajamo. Je pač ostala v zgodovini znotraj svojega časa, kot en hec. Marjan Kralj jo je v svoji oddaji V nedeljo zvečer na željo poslušalcev velikokrat zavrtel.

- Vse bolj politično korektno, medtem ko se za zaprtimi vrati dogajajo čedalje bolj strašne stvari.

Novokomponirana katoliška morala pod krinko obrambe tradicionalnega načina življenja pospešeno vrača patriarhat v družine. Zato je danes vedno več domačega nasilja in femicidov. Dejstvo je, da mora naša družba svoje sinove vzgojiti na nov način. Tudi sam se vedno bolj iskreno zavedam svojega feminizma.