Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Za reševanje človečnosti bo kmalu prepozno

Tomo Križnar sporoča: »V Sudanu se soočamo z največjo begunsko krizo na planetu, eno najbolj množičnih lakot v zgodovini človeštva in novim genocidom.«
Tomo Križnar: Množični strah in sovraštvo sta voda na mlin trgovcev z orožjem, da včasih celo pomislim, kaj če nas naši gospodarji načrtno strašijo in silijo v sovraštvo. FOTO: Bojana Pivk Križnar in Tomo Križnar
Tomo Križnar: Množični strah in sovraštvo sta voda na mlin trgovcev z orožjem, da včasih celo pomislim, kaj če nas naši gospodarji načrtno strašijo in silijo v sovraštvo. FOTO: Bojana Pivk Križnar in Tomo Križnar
13. 4. 2024 | 05:00
32:50

V nadaljevanju preberite:

V slovenskem javnem prostoru se krešejo mnenja zaradi ruske vojaške agresije v Ukrajini in zaradi izraelskega uničevanja Gaze, toda humanitarec in aktivist Tomo Križnar opozarja, da še hujše razmere vladajo v Sudanu. Tam je bil znova prejšnji mesec z ženo Bojano Pivk Križnar. Domov se nista vrnila z dobrimi novicami.

Ko sta na vrhu obleganih gora v Sudanu leta 2017 prvič srečala gobavce, sta poklicala na pomoč ves svet. Kako se je svet odzval, sta predstavila v dokumentarnem filmu Trohnenje 2022.

Ko Tomo Križnar potuje po svetu, spoznava, da ni nič črno-belo. Namesto da tekmujemo, kdo je boljši, in drug drugega obmetavamo s predsodki, predlaga spoštovanje in sodelovanje tudi z najbolj izobčenimi in spregledanimi. O tem z Bojano pripravljata nov dokumentarni film Pismo Evropi.

- Milijon beguncev je zbežal v sosednje države, dokler te niso zaprle meje. Agencije OZN poročajo tudi o osmih milijonih notranje razseljenih ljudi, ki ne morejo nikamor in so ujeti v Sudanu. Ker nimajo kam, že celo leto blodijo po pozabljenem podeželju, kjer zaradi podnebnih sprememb, zmanjšanja padavin in oblakov kobilic ni dovolj hrane niti za lokalne staroselce, v sušni dobi pa primanjkuje tudi pitne vode.

- 25 milijonov ljudi v Sudanu potrebuje nujno prehrambno pomoč, kar pomeni, da je lačna več kot polovica od 45 milijonov ljudi v Sudanu. To so takšni ljudje, ki jim je Marija Antoaneta svetovala, naj jedo potico, če nimajo kruha. Pri agencijah OZN ocenjujejo, da morajo za hrano zbrati 2,5 milijarde dolarjev donacij, a do danes so zbrali le pet odstotkov tega zneska. Predstavniki Unicefa opozarjajo, da lahko zaradi podhranjenosti do začetka deževne dobe že ta mesec, aprila in maja, umre na sto tisoče otrok.

- Rešitev je v povezovanju. Da Evropa spoštuje Kitajsko in da Kitajska spoštuje Evropo. A včasih imam občutek, da veljaki hočejo samo vojno. Kitajci in Indijci ne pozabljajo, kaj se je dogajalo, koliko ljudi je umrlo in koliko je bilo sužnjev. Premalo se zavedamo pomena kolektivne travme.

- Moja generacija ni opravila svojega poslanstva. Še nikomur ni šlo tako dobro kot nam, a za seboj puščamo slabši svet, kot smo ga dobili v roke. Niti hipiji nismo bili kaj boljši. Po svetu smo potovali s kavbojkami, cigareti marlboro, rockersko glasbo in razširjali idejo svobodne ljubezni, s čimer smo nezavedno širili zahodni potrošniški model.

- Ne podpiram islamizma, a tudi vem, da sredi puščave ljudje ne morejo živeti enako kot v New Yorku. Svet skušamo narediti po naši podobi, brez upoštevanja lokalnih značilnosti, zato je globalni jug zdaj nastrojen proti nam. Tretji svet se upira. Skrbi me, da se začenja končni obračun proti zahodnim kolonialnim metropolam.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine