Predsednikovi privrženci že slavijo umetnost dogovora

Ameriške borze so z največjim skokom vrednosti po letu 2008 pozdravile trimesečno zadržanje­ kazenskih carin, ki presegajo desetodstotno stopnjo, za vse države razen Kitajske. Marca se je manj, kot je bilo pričakovano, zvišala tudi inflacija. Privrženci­ predsednika Trumpa že slavijo umetnost dogovora.

V petih minutah po Trumpovem sredinem naznanilu na družbenem omrežju truth social, da bo za vse države razen Kitajske zadržal kazenske carine nad desetimi odstotki, so borze dodale na tisoče milijard dolarjev ter se včeraj tudi ohladile. Pred tem so donosi ameriških obveznic kazali najbolj tvegan gospodarski položaj po nepremičninski krizi leta 2008 in Wall Street se je ustrašil. S tem, da je obvezniški trg varljiv, se je strinjal tudi republikanski predsednik. Ljudje so malo preveč živčni in prestrašeni, je komentiral.

Ameriški predsednik Donald Trump. Foto: Nathan Howard/Reuters

Je spet aktualna misel svetovalca predsednika Billa Clintona, da bi bil, če bi se znova rodil, rad obvezniški trg? James Carville si je zaželel, da bi se znova rodil kot obvezniški trg. »Ustrahuješ lahko kogarkoli!« Finančni minister Scott Bessent v zadnjih dogodkih ni videl sistemske krize. Po njegovem so le veliki akterji doživeli velike izgube. To naj bi pokazalo takojšnje veliko povpraševanje po ameriških državnih obveznicah po naznanitvi vsaj delnega predaha v trgovinski vojni in pripravljenosti 75 držav na pogajanja.

»Hvala v imenu vseh Američanov, to je šolski primer umetnosti dogovora,« je čivknil ameriškemu nacionalistu naklonjeni finančnik Bill Ackman. Trump je napeto obdobje označil za tranzicijo k veličini in znova izrazil prepričanje, da se bo na koncu hotela pogoditi tudi Kitajska. Njemu naklonjeni komentatorji prepričujejo, da je bil cilj avtorja knjige o umetnosti trgovskih pogajanj prav združitev sveta proti »rdeči nadlogi«, ki hoče s krajo intelektualne lastnine, subvencioniranjem izvoza in valutnimi manipulacijami ves svet spraviti v odvisnost od lastne proizvodnje.

Kitajska ostro nasprotuje ameriškim potezam. Foto: Kevin Lamarque/Reuters

V optiki osamitve velike azijske diktature je mogoče razumeti tudi druge Trumpove zunanjepolitične korake. K sebi vabi kitajsko tesno zaveznico Rusijo, z grožnjo z napadom je prisilil v pogajanja Iran. Bližnjevzhodne zaveznike šiitskih ajatol bombardira ameriška ali izraelska vojska, v ozadju naj bi bil tudi načrt alternativne trgovske poti tistim, ki jih vse bolj nadzirajo iz Pekinga. Grožnje s prevzemom Grenlandije so po mnenju mnogih najbolj namenjene odganjanju Kitajske z arktične plovne poti. Obrambni minister Pete Hegseth je te dni v Panami sklepal sporazume, da komunistična velikanka ne sme nadzirati najpomembnejše plovne poti med Atlantskim in ­Tihim oceanom.

Evropa pridobiva z ameriškim uničevanjem hutijevskih napadalcev ladij v Rdečem morju. Morda bo v prihodnosti tudi z alternativno trgovinsko potjo Imec (od Indije prek Bližnjega vzhoda do držav Evropske unije). Te ne bi mogli uveljaviti brez ameriške vojaške pomoči in obkrožanja Kitajske, katere voditelji so se vsaj do konca Delove redakcije še zaklinjali, da se bodo proti Trumpovim načrtom borili do konca. Prepovedali so celo hollywoodske filme, čeprav v ameriški filmski meki ni veliko Trumpovih privržencev.

Cena hrane raste, energije ne več

Za Trumpa je po njegovih besedah najpomembnejše vračanje moči ameriškemu gospodarstvu ter predvsem delavskemu razredu. Zato že načrtuje nadaljevanje sedanjih in uvedbo novih davčnih nižanj, velikopotezno podporo liberalizaciji pridobivanja energije ter odpravljanju številnih drugih regulacij. Včeraj se je razveselil 2,4 odstotka nižje inflacije od pričakovane. Cene hrane še naraščajo, zato pa so se opazno znižale cene energije, kar je Trump pripisal svoji gospodarski politiki. V četrtek je njegove proračunske predloge po senatu sprejel tudi predstavniški dom.

Evropska unije je zadržala svoje povračilne ukrepe. Foto: Yves Herman/Reuters

»Ne maščujte se, pa boste nagrajeni,« je finančni minister Bessent svetoval drugim. Kanada se že zavzema za novo gospodarsko in varnostno sodelovanje, Evropska unija pa je zadržala za prihodnji teden napovedane povračilne ukrepe za ameriške izdelke. Prihajajoči nemški kancler Friedrich Merz zagovarja ničelne carine na obeh straneh Atlantika, »tako bo problem rešen«, res pa Trump zahteva odpravo necarinskih ovir, kot so po njegovi oceni prestrogi evropski standardi, davek na dodano vrednost in manipuliranje z valuto.

EU je prej razmišljala tudi o povračilnih carinah na finančne, medijske in druge storitve, pri katerih imajo ZDA velik presežek. Vsaj pri nekaterih tehnoloških velikanih se bo morda republikanska administracija manj upirala kot prej. Po kongresnem poročilu žvižgačice facebookove Mete naj bi ustanovitelj Mark Zuckerberg Kitajski aktivno pomagal pri razvoju umetne inteligence ter s tem škodil ameriški nacionalni varnosti.