V nadaljevanju preberite:

V eseju z naslovom Zakaj sem postala pisateljica zgodovinskih romanov? ugotavlja, da takoj, ko umremo, vstopimo v fikcijo. »Vprašajte na primer dva vaša sorodnika, naj vam povesta kaj o članu vaše družine, ki je nedavno umrl, in jasno vam bo, o čem govorim ... Ko nimamo več svojega glasu, ko nas ni, nas začnejo interpretirati drugi. In ko se spominjamo – kakor nas učijo psihologi –, ne ponavljamo preteklosti, ampak jo ustvarjamo.«

Kako napisati dober zgodovinski roman? Koliko raziskovanja je vloženega vanj. Pisatelj mora vedeti, kako so ljudje, o katerih piše, nekoč govorili, kako so bili oblečeni, kje so spali. Predstavljati si mora vonje in občutja, poznati zgodovinska dejstva in ustvariti polnokrvne junake.