V nadaljevanju preberite:

- Veliko primerov za svoje teze najdeta v zgodbah o ameriških staroselcih, katerih življenje so evropski zgodovinarji vedno opisovali s kolonialistične strani ter jih označevali za revne, divje in lene, avtorja pa to perspektivo obrneta. Opazita, da obstaja veliko dokazov, da so ta plemena živela v srečni, enakopravni in zadovoljni skupnosti. Velikokrat se je na primer zgodilo, da so Indijanci ugrabili ženske ali otroke belih priseljencev, ti pa so potem živeli in odraščali kot člani njihovega plemena. Če so jih čez nekaj let belci ugrabili nazaj ter jih odpeljali v »civilizacijo«, so bili večinoma nesrečni in so se želeli vrniti k Indijancem. O tem je svojemu prijatelju pisal tudi Benjamin Franklin in omenjal, da so ti povratniki velikokrat razočarani predvsem nad načinom življenja in da jih dobrine civilizacije sploh niso več zanimale; pogrešali so svobodo življenja v divjini, kjer ni bilo pehanja za materialnimi stvarmi, Indijanci tudi niso dopustili, da bi bil kdo v skupnosti lačen ali reven, vzajemno so skrbeli drug za drugega, pri njih so bili deležni ljubezni in občutka varnosti.

- A vrnimo se k povzetku knjige Pričetek vsega, ki se dotika predvsem pojma svobode. Zakaj so ideali francoske revolucije, o katerih smo že govorili, tako zelo abstraktni? Zato ker so le teorija in so povsem drugačni od vrednot svobode, ki so jih nekoč dejansko živela staroselska ljudstva in jih avtorja knjige takole povzameta: svoboda gibanja oziroma svoboda, da se preselimo; svoboda neposlušnosti oziroma svoboda, da se ne menimo za ukaze drugih; in svoboda, da oblikujemo povsem nove družbene stvarnosti ali prehajamo sem ter tja med različnimi stvarnostmi. A vse te tri temeljne svoboščine so postopoma izpuhtele do te mere, da si večina ljudi danes komaj lahko predstavlja, kako bi bilo živeti v družbeni ureditvi, ki temelji na njih, sta prepričana Davida. »Kako je prišlo do tega? Kako smo tako obtičali? In kako trdno je to naše stanje?«