V članku preberite:

- Zakaj je začela brati zgodbe o njihovem življenju? Zakaj si je okoli delovne mize postavila njihove slike? Zakaj so kot sive miši, v eksotičnih krajih pa so videti deset let mlajše in neskončno srečne? Kakšna je razlika med potovanjem v 19. stoletju in danes?

- Karen Blixen je živela v hiši, obkroženi z divjino. Imela je lepe svilene obleke in pila je čaj iz kitajskega porcelana, zunaj pa je bil povsem drugačen svet. Mami je leta 1923 v pismu opisala svoj večer: »To pišem z malo krotko vitorogo antilopo Lulu pod mizo. Imam jo že dva tedna in upam, da bo preživela. Žal je okoli hiše veliko leopardov (…), ponoči se sliši njihovo rjovenje, povsem enako kot pred tisočimi leti.« Prepričana je tudi, da ima poseben talent za divje živali. »Gotovo gre za isto odliko, zaradi katere se tako dobro razumem z domačini – in zaradi katere mi zakonska zveza ni pogodu, če razumeš, kaj mislim! Iz njih ne želim napraviti zapornic ali jih spraviti v kletko in to one takoj začutijo.«

- Isabella Bird (1831–1904) je bila od nekdaj zelo bolna, vse tegobe so se je polotile – od glavobola do nespečnosti, bolel jo je hrbet, imela je napade tesnobe. S pijavkami so ji spuščali kri, ji predpisovali alkohol in opij, kanabis in kloroform. Bila je stara devica, depresivna in nesrečna. Zdravnik ji je predlagal, naj se odpravi na krajše potovanje z ladjo, recimo do Brightona, a je raje kupila vozovnico do New Yorka in kasneje do Avstralije. Ko je začela potovati, je nihče več ni ustavil.