Zaupanje staršev si je treba pridobiti

Nina in Tomaž Bratovž, hči in sin znanega kuharja Janeza Bratovža iz restavracije JB, postopoma prevzemata družinsko restavracijo. »Zadnje leto smo vzpostavili nov način komunikacije. Zdaj pred vsako odločitvijo sedemo skupaj, vsak pove svoje mnenje in se na koncu skupaj odločimo,« sta povedala sogovornika, ki poudarjata, da si je zaupanje staršev treba pridobiti.

Medijska hiša Delo in inštitut za poslovne finance Smartfin 19. junija organizirata 17. Poslovno-finančni sejem (17. PFS). Na njem bodo predstavniki najuspešnejših družinskih podjetij predstavili svoje dobre poslovnofinančne prakse in izkušnje, ki so jih imeli pri prenosu poslovodenja na mlajše generacije.

Pogovarjali smo se z Nino in Tomažem Bratovžem. Zanimalo nas je, kako sta se znašla v položaju, da prevzemata restavracijo – ali sta klasična otroka gostincev, ki sta zrasla v lokalu?

»Najini zgodbi se nekoliko razlikujeta. Nina je res po slučaju pristala v gostinstvu, študirala je namreč farmacijo in pot jo je zanesla v JB, kjer je tudi ostala. Jaz pa sem obiskoval srednjo in višjo gostinsko šolo. Čeprav me sprva to delo ni tako zelo veselilo, sem se sčasoma dobro znašel v tem svetu. Za seboj imam namreč kar nekaj stažiranja v tujini in tudi pri nas, tako da sem pridobil kar nekaj izkušenj na kuharskem področju. Nina pa je v JB vpeta že 16 let, s krajšim odhodom v Goriška Brda, kjer je pet let na samostojni poti kuhala na turistični kmetiji. Zdaj se posveča strežbi, marketingu in organizaciji,« je pojasnil Tomaž.

Kako si pridobiti zaupanje staršev

Veliko zgodb družinskih prevzemnikov podjetij propade, razlogi pa so različni. Od generacijskega prepada do tega, da starši otrokom ne zaupajo ali pa jim posle predajo, ko je morda že prepozno. Na konferenci 17. PFS boste izvedeli, kako se lotiti prevzema, predvsem ko gre za mehke dejavnike: »To je tek na dolge proge. Nina je v JB že 16 let, Tomaž deset let in mogoče nama starši popolnoma zaupajo šele zadnje leto. Mislim, da tukaj veliko vlogo igra značaj staršev in njihov strah pred neuspehom otrok, ki se včasih stvari lahko lotevajo brezglavo. Najbrž pa sva si zaupanje pridobila s prizadevnim in konstantnim delom. Tomaža že od začetka vleče v kuhinjo in se tam tudi najbolje znajde, tako da je prevzel vlogo chefa. Nina se bolje znajde med ljudmi, veseli jo svet sommelierstva pa organizacija dela ter odnos in komunikacija z gosti,« sta povedala.

Kako je, če imaš znane starše

Uspešni poslovneži pustijo močne sledi in otrokom ni lahko, saj javnost, tako poslovna kot laična, pričakuje presežke. Je to, da je oče slavni chef, breme? »Gotovo je znan oče večkrat lahko ovira. Ljudje takoj več pričakujejo od tebe, zdi se jim, da če ni tako, kot je bilo pri očetu, potem ni v redu. Zato sva si tudi zaupanje gostov in odnos z njimi morala z leti pridobiti sama. Kar pa seveda ni bilo lahko. Se mi pa zdi prednost to, da sva v posel oba vpeta že dolga leta in je bil ta 'preskok' lažji tudi za goste,« povesta sogovornika.

Kako pa v stresnem vsakdanu najti čas in formulo, da prevzemniki začnejo sprejemati svoje odločitve, da začnejo uveljavljati svoje ideje? »Zadnje leto smo vzpostavili nov način komunikacije. Zdaj pred vsako novo odločitvijo sedemo skupaj, vsak pove svoje mnenje in se na koncu skupaj odločimo. Zdi se mi, da je za uspeh podjetja to ključno. Ne glede na to, kdo bo na papirju napisan kot direktor, je pomembno, da se o ključnih odločitvah odločamo skupaj. Konec koncev smo družinsko – malo podjetje, za katero je pozitivna klima še toliko bolj pomembna.«