Londonska pogajanja o premirju v Ukrajini brez uspeha

»Ukrajina ne bo legalno priznala okupacije Krima,« je časopisu Wall Street Journal izjavil tamkajšnji predsednik Volodimir Zelenski in si prislužil oster napad ameriškega. Donald Trump je na svojem družbenem omrežju ocenil, da je ta izjava zelo škodljiva za mirovna pogajanja z Rusijo, na katerih se tako in tako ne pogovarjajo o Krimu. »Ta  je bil izgubljen leta nazaj pod pokroviteljstvom predsednika Barracka Husseina Obamo.«

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je odpovedal pot v London in tamkajšnja pogajanja o premirju so se končala brez uspeha. S predstavniki  Združenega kraljestva, Ukrajine, Francije in Nemčije so se dogovorili le za nadaljevanje pogovorov, Trump pa je nadaljeval z napadi na ukrajinskega predsednika. »Nihče ne zahteva, naj Zelenski prizna Krim za rusko ozemlje, a zakaj se niso bojevali zanj pred enajstimi leti, ko je bil predan Rusiji brez enega samega strela?« Omenil je tudi, da je na območju »že dolga leta pred Obamovo predajo« veliko rusko podmorniško oporišče.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je odpovedal pot v London. Foto: Ken Cedeno/Reuters

»Položaj v Ukrajini je grozljiv,« je nadaljeval prvi republikanec. »Lahko ima mir z Rusijo ali pa se bojuje še tri leta in izgubi vso državo.« Poudaril je, da nima nič z Rusijo, veliko pa z željo rešitve »v povprečju pet tisoč ruskih in ukrajinskih vojakov na teden, ki umirajo brez kakršnega koli razloga.« Ponovil je, da Zelenski nima nobenih adutov in da sam le želi pomagati Ukrajini in Rusiji, da se izvijeta iz zmešnjave, ki se z njim v Beli hiši nikoli ne bi zgodila.

Da se bodo ZDA brez dogovora umaknile iz pogajanj, je iz Indije, kjer je na obisku, zagrozil tudi podpredsednik J.D. Vance. »Tako Rusom kot Ukrajincem smo posredovali zelo jasen predlog, čas je, da soglašajo, ali pa se bodo ZDA umaknile.« Dogovor bi po njegovem pomenil, da bi se morali tako eni kot drugi odreči delu ozemlja, ki ga zasedajo zdaj. Za Ukrajince pa bi to pomenilo de facto priznanje ruskih vojaških zavzetij, pa še odpoved članstvu v vojaški zvezi Nato. Rusija lahko poleg novih ozemelj pričakuje konec vseh ameriških sankcij.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski Vladimir Putin. Foto: Brendan Smialowski/Afp

Tudi številni republikanci ne razumejo, zakaj predsednik pritiska le na Ukrajino in ne tudi na njenega napadalca ruskega predsednika Vladimirja Putina. So v ozadju tudi osebne zamere do ukrajinskega predsednika, obtoženega, da je med predvolilno kampanjo v Pensilvaniji nastopal za ameriške demokrate?  Zelenski tudi ni preprečil demokratskega poskusa odpoklica v prvem mandatu, pa čeprav bi ga lahko, kar najbrž tudi še dobro pomni Trump.  V razvpitem telefonskem klicu iz julija 2019, ki so ga demokrati izkoristili za ustavno tožbo, ukrajinski predsednik ni odgovoril na vprašanja o poslih družine Biden v njegovi državi. Zdaj je znano, da je Joe Biden kot podpredsednik ZDA z grožnjo ustavitve ameriške pomoči dosegel odpoklic nekdanjega ukrajinskega državnega tožilca Viktorja Šokina, ki je preiskoval energetsko podjetje Burisma s Hunterjem Bidnom v upravnem odboru.

Trump zdaj Zelenskega obtožuje, da se poigrava s tretjo svetovno vojno, pa čeprav se tudi nekateri konservativni opazovalci bojijo, da s tem tvega moralno avtoriteto ZDA. Prek Tajvanske ožine to po njihovem mnenju opazujejo Kitajci. Drugi ozadje Trumpovega približevanja Moskvi vidijo prav v želji po razbitju avtoritarne alianse. Po tem scenariju bi lahko Rusija pomagala pri fronti proti azijski velikanki, ki ZDA in drugim odvzema gospodarsko in vojaško moč.

Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je evropske države pozval k petim odstotkom bruto domačega proizvoda za obrambo. Foto: Nathan Howard/Reuters

Republikanski predsednik tudi za Peking upa, da se bo resno lotil pogajanj o pravičnejši trgovini, če ne, pa noče nastopati proti dvema jedrskima silama. Rusko-kitajska naveza bi po prepričanju Bele hiše nevarno tekmovala tudi za prevlado v Arktiki in na zahodni polobli, ki je v največjem varnostnem interesu sedanje Bele hiše. Zaradi občutka lastne ogroženosti Evropa preprosto ni več v prvem planu in Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je evropske države spet pozval k povišanju potrošnje za obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Nekatere članice Evropske unije s Slovenijo vred ne dosegajo niti prej dogovorjenih dveh odstotkov.

ZDA hočejo, da Evropa poskrbi za svojo varnost, s tem pa tudi za Ukrajino. Trump ima dovolj pošiljanja milijard dolarjev tej državi in že čez nekaj tednov bo konec sredstev, ki jih je za napadeno državo pridobil prejšnji demokratski predsednik Joe Biden. Biden pa Ukrajini ni zagotovil orožja za zmago nad ruskimi napadalci in Zelenski se je znašel »brez kart«. Z njim v veliki meri tudi vsa Evropa.