Prihodek je dober, dobiček je boljši, denar je pa car

»Bilance se da vedno popravljati za nazaj in v vseh (revidiranih) verzijah so v redu, bančni izpisek pa je dokončen in samo eden,« pravi dr. Jožko Peterlin, programski vodja 17. Poslovno-finančnega sejma, ki sta ga 19. junija organizirala medijska hiša Delo in inštitut za poslovne finance Smartfin.

Kakšni so cilji 17. Poslovno-finančnega sejma?

Predstavitev in izmenjava dobre prakse vodenja financ v podjetju je bistvo poslovno finančnega sejma (PFS). Pomembno je, da udeležencem PFS predstavimo, kako in zakaj nekaj početi na finančnem področju in kaj je novega v zadnjih letih. Izkušnje slovenskih podjetij je koristno predstaviti tudi drugim, ki še niso bili deležni določenih izzivov, in tistim, ki komaj vstopajo v podjetniške vode ali pa od staršev prevzemajo podjetja. Tudi za stare mačke je koristno, da so seznanjeni s tem, kako najboljši opravljajo določene naloge v financah in kaj se danes spreminja v odnosu z bankami, kupci, dobavitelji in na finančnih ter blagovnih trgih. Predstavili bomo dobro poslovno finančno prakso, namenjeno našim podjetjem, in izkušnje, ki jih imajo nekatera med njimi pri vodenju financ.

Kako so se v teh letih, odkar ta sejem poteka, spremenile poslovne finance?

Prvi PFS smo izpeljali 1. junija 2011. Še vedno je in bo najpomembnejša naloga zagotavljanje plačilne sposobnosti podjetja. Vprašanje pa je, na katerem koncu najhitreje prideš do denarja. To pa je odvisno od razmer na trgu, finančne bonitete podjetja ter lastnika in primerjalnih prednosti, ki jih lahko podjetje iztrži pri dogovarjanju s poslovnimi partnerji. V glavnem so se prioritete spreminjale glede na razmere na finančnem trgu. Finančni trg je prostor, ki določa cene denarja v obliki obrestnih mer in deviznih tečajev ter vloge bank, kot posrednikov, v finančnem sistemu. V prejšnji državi in na začetku naše države so banke denar distribuirale, do bančne krize so ga tudi investirale, zdaj ko jih večina ni več naša, pa ga samo še posojajo. To pomeni, da mora direktor vedeti, kaj je z banko podpisal. Ko dobiš kredit, problema nisi rešil, problemi se šele začenjajo.

Zakaj nekatera podjetja nimajo finančnika? Razkrivamo skrivnost vodenja financ

Kako se je spremenilo podjetništvo?

Finančne spremembe v podjetništvu so odraz hitrosti odziva na spremembe in tega, kako izkoristiti priložnosti. Dvig cen energentov so nekateri hitro izkoristili in pospešeno dvigali cene svojih produktov, zato je pomemben delež živilske industrije in kovinske koval izjemne dobičke, ker kupci niso ravno vedeli, kaka je prava cena, in so služili na njihov račun. Na drugi strani so tisti, ki si niso upali in so ostali brez izredne rezerve denarja na računu. Takšne zgodovinske spremembe na trgu so izjemna priložnost, da se podjetje repozicionira na trgu. Za primer vzemimo ptičjo gripo, ki je znižala povpraševanje po kokoših. Vsi proizvajalci so prodali manj, ampak nekateri so povečali tržni delež in ko so se razmere umirile, jim je ostal tržni delež, s tem pa tudi večje količine.

Podjetnik razmišlja podjetno, država pa mora skrbeti za delovanje trga. Podjetnik mora poskrbeti zase, država pa za vse nas. Država je delila denar po nepotrebnem, ponudba je presegala potrebe in cene so šle gor. Nikoli več na prejšnjo raven. Centralna banka, ki je zadolžena, da ohranja realno vrednost denarja, ni odigrala svoje vloge. Vsi so lahko generali v miru. Denar je mnogo več kot le plačilno in menjalno sredstvo. Denar je tudi hranilec vrednosti in država je s svojimi ukrepi sicer razveselila ljudi, večino pa oškodovala. Ekonomija je postala politična ekonomija, kjer se politiki vtikajo v politično všečne stvari, pomembnim razmeram na trgu pa niso kos. Podjetnik mora loviti tudi napake države. Te napake so za nekatera podjetja zelo donosne. Mislim na resnično napake, ne kriminal.

Ali je dovolj, da finance v podjetju vodi računovodski servis?

Skoraj vsa slovenska podjetja so mikro, majhna in srednje velika. Večina nima niti svojega računovodstva, kaj šele finančnika. Računovodski servis ne vodi financ, ampak beleži oziroma evidentira dogodke, ki so se zgodili nekoč v preteklosti. Glede na hitrost sprememb je to res nekoč. Finančne odločitve so vedno odločitve za jutri. V računovodstvu veljajo zakoni ali pravila, v financah pa še zakonitosti. Zakonitosti in zdrava pamet sta mnogo več. Večina računovodskih servisov je v bistvu knjigovodskih servisov, nekateri se celo oglašujejo, da vodijo finance.

Pred leti je Zbornica računovodskih servisov pri GZS naredila raziskavo o stanju v tej dejavnosti. Več kot polovica servisov nima nobenega zaposlenega, izobrazbena sestava pa je taka, da ni bilo mogoče določiti pogojev za delovanje servisa, ker bi ostala večina podjetij brez storitev. Bilancam, tudi revidiranim, ni mogoče zaupati, da kažejo pošteno finančno stanje. Kažejo pa prihodke in odhodke ter sredstva in dolgove, skladno z računovodskimi standardi in davčno zakonodajo. Računovodski standardi so orodje, da se izdela davčna bilanca. Pretežno so namenjeni državi za namene obdavčenja. Računovodski standardi so zelo odprti in omogočajo neizmerno kreativnost, če si le malo navihan. Pošteno finančno stanje odražajo plačilna sposobnost, finančna boniteta in dejavniki tveganja v podjetju.

Če bi bilance določale boniteto, bi vsi z dobičkom dobili kredit, pa ga ne. Podjetnik mora svojo družino preživljati z denarjem, ki je edini skupni imenovalec vseh deležnikov podjetja. Podjetje ima lahko velik računovodski dobiček, pa najema kredite, da plača davek na ta računovodski uspeh. Največji denarni tokovi gredo mimo bilance uspeha ali izkaza poslovnega izida, kar pomeni, da ne vplivajo na dobiček, požirajo pa največ denarja. Po računovodsko bi rekli, da ne vidijo konta 7 – prihodki in odhodki. Bilance se da vedno popravljati za nazaj in v vseh (revidiranih) verzijah so v redu,bančni izpisek pa je dokončen in samo eden. Računovodja beleži dogodke iz preteklosti, direktor ali podjetnik pa se morajo odločati za naprej. Zato smo se odločili, da na PFS ljudi opozorimo na vlogo financ v podjetju. Streha se popravlja, ko sije sonce.

Kako nove generacije podjetnikov gledajo na funkcijo poslovnih financ?

Predvsem je odvisno od vzgoje doma. V nekaterih družinskih podjetjih je red in morajo otroci delati in se usposabljati, ker so naravni nasledniki. Drugod jih pustijo, da se sami odločijo, kaj bo z njimi v življenju. Novodobni podjetniki načeloma vidijo v podjetju bankomat. Če delaš samo za denar, ni rečeno, da si družbeno koristen in da boš dolgo na trgu. Taki podjetnik lovijo priložnosti in so bolj špekulanti. Mnogo podjetnikov je prisiljeno v »podjetništvo« in so noter, dokler so državne spodbude, potem pa spet na čakanje. Moje izkušnje so pokazale, da so družinska podjetja odgovornejša do zaposlenih in upnikov. Večina jih je zadolženih pod ravnjo dobre prakse. Še vedno mislijo, da je kapital najcenejši vir financiranja. Z vidika varnosti je to dobro, ni pa z vidika finančne učinkovitosti. Nove generacije vidijo v kapitalu osnovo za zadolževanje. Kapital ima svoje kapacitete, tako kot vsak stroj ali človek. Naviti ga do meje (ne)varnosti. Tu je razlika med podjetniki, ki uporabljajo finančni vzvod, in tistimi, ki ga zlorabljajo. Pošteno poslovodenje je še vedno v veliki večini podjetij izhodišče vodenja financ. Ponekod pa je stečaj samo en zaključek za novi začetek. Tu bi bilo treba postaviti omejitve pri zlorabi kapitalizma. Ker država ne bo varovala podjetja pred nepoštenimi praksami, se morajo sami naučiti finančnih posledic svojih odločitev. Zato bomo na PFS posebej posvetili nekaj nastopov tudi finančni varnosti, oziroma pristopu k varovanju zdravih meja zadolženosti.

Kakšna je tu vloga direktorja?

Odškodninsko je odgovoren z vsem svojim premoženjem, če podjetja ne vodi skladno z zakonom in po pravilih poslovnofinančne stroke. Tako pravi zakon o finančnem poslovanju. Direktor je prost odškodninske odgovornosti, če dokaže, da je pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnal s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij. To je skoraj nemogoče dokazati. Bistveno lažje je skrbeti, da je podjetje na kratek in dolgi rok plačilno sposobno. Pri presoji ravnanja na področju finančnega poslovanja bo merilo, ali je direktor ravnal z ustrezno strokovno skrbnostjo, odgovor na vprašanje, ali je sprejemal poslovne odločitve, ki so bile glede na finančni položaj družbe potrebne oziroma ustrezne za zagotavljanje plačilne sposobnosti. Sodna praksa pravi, da se »od direktorja družbe pričakuje, da se na posle in z njimi povezano financiranje ter računovodenje spozna«

Je neke vrste finančni direktor nujen v vsakem podjetju?

Ni treba, in tudi splača se ne, zaposliti finančnika, splača pa se naučiti, kaj in kako je treba delati, da ne bomo imel finančnih težav. To je bistvo Poslovno-finančnega sejma. Pomembno je poznati svoj posel in denarne tokove, ki so povezani s tem poslom. Dovolj (samo)kritično je treba presoditi dejanske potrebe po investiranju in primerjalne prednosti, ki so ključne v pogajanjih s kupci in dobavitelji. Pomembno je, da nekdo v podjetju, običajno tisti, ki skrbi za nabavo, opravlja tudi naloge, povezane z obratnim kapitalom, kapitalsko ustreznostjo in finančnimi tveganji. Te tri aktivnosti so bistvene za zagotavljanje načrtovanega denarnega toka.

So mlajši podjetniki, šolani doma in v tujini, bolje pripravljeni na vodenje podjetij?

Da. S tem da starejše generacije družinskih podjetij še vedno preveč obrtniško vodijo podjetje, kar je velikokrat škodljivo. Skrbijo pa, da redno poravnavajo svoje obveznosti in imajo vedno kako skrito rezervo. To je odraz osebnega ponosa in enačenja podjetja z lastnikom. Mlajši podjetniki si upajo več. Ločijo podjetje od svoje osebnosti. Tako jih učijo. Podjetništvo naj bi bila igra na izpadanje, kot človek ne jezi se. Jaz se s tem ne strinjam. Se mi je zgodilo, da je oče poslal sina v individualno šolanje in sva kar hitro zaključila. Sine je želel informacije o kriptovalutah in delovaju borze. Povedal mi je, da on že ne bo suženj posla, kot je to njegov oče. Prodal bo posel in živel. Podjetništvo in podjetniki so odraz razmer v družbi, postajajo preveč egocentrični.

Prihaja do generacijskega prenosa vodenja podjetij. Ali mladi dovolj pozornosti posvečajo financam?

Nekateri bistveno več, kot so je njihovi starši, ker so postale razmere zahtevnejše. Ker se dobra podjetja razvijajo, so potrebne investicije. Ko starši vidijo, da bodo otroci prevzeli, gredo tudi bolj korajžno v investicije. So prevzemniki, ki so izjemno skrbni, in so taki, ki vedo ali mislijo, da bo vedno nekdo poskrbel zanje.

Kaj zanima generacijo, ki prevzema podjetja?

Odvisno od človeka. Izkušnje, ki jih imamo, so zelo različne. Nekateri nočejo niti slišati o prevzemu. Drugi pravijo, naj starši prodajo in jim dajo njihov delež ali pa naj z mamo zapravljata do konca in če bo kaj ostalo, bo v redu. V večini primerov je več dedičev oziroma upravičencev za prevzem podjetja. Tu so težave, ker nimajo vsi enakih ciljev. Nimajo vsi enakega interesa. Podjetje je nastajalo iz obrti, ko je bil oče sam, nato je raslo in postalo mednarodno znano, z vso potrebno strukturo. Takrat je podjetje vodil oče sam in še do zadnjega podpisoval potne naloge. Tudi tam, kjer je podjetje na prvi pogled zgledno, naletimo na nelogičnosti. Ko brskaš naprej, vidiš, da je problem v odnosih, ker smo različni, dediščina pa pripada matematično. So pa tudi zelo dobre izkušnje, dokler se ne poglobiš. Prevzem podjetja je ena najbolj stresnih stvari v družini. Redko uspe, ampak je vredno truda. Otroci ne bodo nikoli delali tako kot starši, to je dejstvo. Tudi če delajo boljše, je starše strah, da morda nekaj ni v redu.

Koliko podjetja posegajo po zunanjem financiranju?

Vsa. Saj je tudi obveznost do dobavitelja finančni vir. Običajno je vsako podjetje v določenem trenutku izpostavljeno ozkemu grlu v proizvodnji. Potrebne so investicije in ni druge kot najeti posojilo. Povečevanje obsega poslovanja vpliva na povečanje terjatev in zalog, česar pa ni mogoče v celoti prenesti na dobavitelje. Prosti denarni tok ne zadostuje in zadolževanje je neizogibno, ali pa rast, skladna z lastnim prostim denarnim tokom. Pravega podjetnika je treba ustavljati. Vsakomur povem, da imajo hitri avti predvsem dobre zavore. Ni problem hitro voziti, ampak ustaviti. Od posameznika je odvisno, koliko dolga mu še nudi miren spanec. Sam se vedno rad pogovorim z lastnikom, da dobim občutek, kako je financiral posel do zdaj in kaj mu pomeni uspeh. Tako vidim, kaj mu najbolj ustreza tudi za naprej.

Kako je danes z bankami?

Gre za institucije na finančnem trgu, ki posredujejo med viški in manki denarja med podjetij, gospodinjstvi in državo. Banka ti da dežnik, ko sije sonce, in ga hoče nazaj, ko dežuje. Vreme v podjetju je v rokah vodstva, in ne višje sile. Dežnik pripada samo kapitalsko ustreznim podjetjem. Partnerstva med banko in podjetjem ni, so samo dobri ali slabi poslovni odnosi, oziroma dobra ali slaba praksa zadolževanja. Naloga banke ni v skrbi za enakopraven oziroma partnerski odnos (depozitna pogodba ima eno stran, posojilna pa ima 17 strani). Gre za vzpostavitev prikrite odvisnosti (oče/sin). Podjetje mora poznati pravila in namene igre, da je lahko solidno v bančnem odnosu. Partnerstvo z banko je politična floskula. V podjetju moramo zagotoviti sonce in vedno nepropustno streho. Podjetje mora imet več dežnikov ali pa enega dovolj velikega, da jih bo preveč mokrih, če ga hoče kdo zapreti. Banke so denar v 90. distribuirale, kasneje (2000–2008) investirale, zdaj, ko niso več naše, ga pa samo še posojajo. Od banke ne moremo pričakovati, da bodo prevzele tveganje za naše posle. Banka ima premalo razlike v ceni, da bi si lahko privoščila odpise terjatev. Zato banka odobrava posojila na osnovi načrtovanega denarnega toka, za rezervo pa vzame zavarovanje za primer višje sile. Če si denar sposodimo, moramo poznati finančni vidik namena zadolževanja, oziroma kaj bo vir denarja za vračilo posojila. Poznati moramo postopke, ki potekajo v banki pri odobravanju posojila ter kaj je za banko pomembno, ko določajo finančno ali bančno boniteto kreditojemalca. Poznavanje lastne bonitete je zato ključno.

Koliko kredita je še vzdržno, da podjetje ne potone?

Višina, predvsem pa oblika odplačevanja posojila mora biti vezana na likvidnost sredstev, oziroma prosti denarni tok podjetja. Likvidnost nepremičnin, opreme, zalog, terjatev in danih posojil pomeni, da se lahko unovčijo. Nekurantne zaloge in sporne terjatve se ne bodo nikoli prelile v denar, kar bi omogočalo plačevati obveznosti podjetja. Likvidnost je pogoj za plačilno sposobnost podjetja. Kapitalsko ustrezno podjetje je izhodišče za zadolževanje. Pomeni, da ima podjetje dovolj kapitala glede na panogo, v kateri je, in obseg posla, ki ga opravlja. Trgovina ni trgovina.

Delež kapitala in celotna sestava virov financiranja sta odvisna predvsem od obračanja blaga. Blago v živilski trgovini se vrti hitreje kot tehnično blago. Hladilnik in traktor ter gradbeni material so dlje na zalogi kot kruh in mleko. Pa kruh in mleko kupijo potrošniki z gotovino ali plačilno oziroma kreditno kartico. Banke izračunavajo finančno zanesljivost v izhodišču iz računovodski izkazov in spoštovanja plačilnih rokov za obresti in glavnice. Ko pa gre želja ali potreba po zadolženosti preko meja kreditnega tveganja banke, se posebej ovrednotijo finančni načrti podjetja. Dokler računovodski izkazi ne odstopajo bistveno v trendih in redno poravnavaš obveznosti do banke, te nihče ne bo spraševal po zdravju. Običajno podjetje naj ne bi bilo zadolženo preko trikratnika EBITDA (seveda običajen ali normaliziran). So pa določene dejavnosti, kjer je tudi petkratnik EBITDA ustrezen, saj opravljajo dejavnosti, kjer se uporabljajo objekti kot predmet ponudbe. Na primer hoteli in domovi starostnikov. Dolgoročne naložbe naj bi bile v celoti pokrite z dolgoročnimi viri. Tudi delež kapitala podjetja med viri financiranja je določen v posojilni pogodbi in predstavlja za podjetje finančno zavezo do vračila posojila.

Na prvem mestu je plačilna sposobnost, bilance se kar nekaj let lahko polepšujejo, denar se ne da. Zato je treba v podjetju vzpostaviti načrtovanje denarnih tokov, in najkasneje decembra oceniti, kakšna bo bilanca. Poglejmo konkreten primer. Prodajna akcija pred koncem leta je lahko problematična za finančno boniteto podjetja. Narastejo terjatve, pa zaloge in poslovne obveznosti. Posledično se poveča bilančna vsota in zniža delež kapitala med viri financiranja, ki ga ima vsak posojilodajalec kot kazalnik v posojilni pogodbi. Do maja, ko banka vidi, da ste kršili finančne zaveze, ste itak lahko redno poravnavali obveznosti do banke. Ampak kršitev stane. Banka zahteva, da prosite za odpustek, ki pa stane. Več o dobri praksi zadolževanja pa 19. junija v Portorožu.

Kako ohranjati in izboljševati boniteto podjetja?

Če bo direktor pozoren na denarni tok, se mu ne more zgoditi nič hudega. Vedno bo plačilno sposoben, bilance ob koncu leta pa ni problem urediti. Podjetje mora znati oceniti finančne (ne računovodske) posledice poslovnih odločitev in ne bo težav. Včasih je treba ob misli na investicijo reči ne. Če je nekaj ekonomsko upravičeno, še ne pomeni, da si to lahko finančno privoščimo.

Ali še vedno velja, da je denarni tok kri podjetja?

Da bo manj krvavo, bi rekel, da je denar gorivo podjetja. Direktor mora vedeti, kako težko nogo lahko ima pri vožnji podjetja. Prihodek je dober, dobiček je boljši, denar pa je car.

Kaj sporočate podjetnikom?

Udeležite se 17. PFS, kjer vas bomo seznanili z dobro poslovnofinančno prakso (DPFP) iz podjetij, ki so lahko ponos naši družbi. Predstavljene teme so odraz dolgoletnih izkušenj in popravljanja napak v razvoju ali rasti podjetja. Predstavljene vsebine so tudi odraz prenosa dobre poslovnofinančne prakse iz tujine. Predstavili bomo, kaj je danes drugače, kot je bilo pred desetimi ali 20 leti. Osredotočili (90 odstotkov) pa se bomo na danes. Kako danes voditi finance v podjetju, da se ohranita ali izboljšata finančna boniteta in plačilna sposobnost podjetja. Poslanstvo PFS je prenos DPFP v slovenska podjetja.