Zdravstvena diagnoza zahteva tudi vadbeni načrt

Načrt gibalne dejavnosti je nujen, kadar lahko pri bolezni zaradi pretiranega počitka, motenih presnovnih procesov in utrujenosti precej upade mišična masa, ki je nujna za krepitev zdravja in počutja.

Gibalna higiena stopal

Bolezen, poškodba, bolečina, duševna težava ali katero drugo zdravstveno stanje pomenijo spremembo delovanja telesa ali njegovo drugačno zaznavanje. Posamezniku se lahko v takih trenutkih pojavi katera izmed štirih sprememb, lahko tudi sočasno: a) sprememba pomembnosti določenih področij življenja; b) osredotočanje na zdravstveno stanje; c) sprememba vsakodnevnega načina življenja; d) povečana duševna obremenitev.

Če omenjene spremembe trajajo dlje časa – dovolj je na primer že več tednov –, se je treba zavedati, da imajo lahko na telo in počutje dolgoročne negativne posledice.

Spremembe v mišljenju in delovanju posameznika so lahko hkrati dejavniki tveganja, ki vplivajo na pretirano zmanjšanje telesne dejavnosti in načrtovane vadbe. Pri večini ljudi je redne in strukturirane gibalne dejavnosti že v »zdravem« stanju pogosto premalo ali pa ne vključuje vseh temeljnih načinov in postopkov gibanja za zdravje (razvoj/vzdrževanje mišične moči, srčno-žilne in dihalne zmogljivosti, koordinacije in ravnotežja ter gibljivosti). Človek, ki nenadoma zboli ali doživi kakršno koli podobno poslabšanje stanja zdravja, poleg duševne podpore potrebuje tudi strokovno – med drugim s področja gibanja.

Načrt gibalne dejavnosti

Pomanjkanje gibanja še posebej pri poteku bolezni ključno vpliva na potek zdravljenja in končno stanje telesa in počutja. Pri večini bolezenskih stanj ga je v prilagojeni obliki smiselno – če ne celo nujno – umestiti takoj ob postavljeni zdravstveni diagnozi, opredeljenih posebnostih in omejitvah zdravljenja. Ena najbolj prepoznavnih, ki gibalno-vadbeni načrt takoj ob odkritju bolezni še kako potrebuje, je zagotovo skupina rakavih bolezni. Načrt gibalne dejavnosti je nujen tudi pri drugih boleznih, pri katerih lahko zaradi pretiranega počitka, motenih presnovnih procesih in/ali utrujenosti precej upade mišična masa.

Odprava bolečine na kolesu

»Bodite več telesno aktivni« ali »ohranite svojo telesno aktivnost« sta lahko nasveta iz ust strokovnjaka zdravstvene obravnave, pa vendar posameznik potrebuje natančnejša navodila in prikaz, kako se stvari lotiti, katere vsebine so zanj smiselne ter v kakšni količini/obsegu.

Le tako bo lahko korenito vplival na stanje telesa ter posledično na zdravje in počutje. Celoten proces gibalne obravnave se začne z ugotavljanjem stanja posameznika, ko se s ključnimi vprašanji o zdravju sedanjosti in preteklosti z oceno tveganja ter z različnimi gibalnimi merskimi postopki in orodij skuša čim bolj natančno in hkrati celovito opisati posameznikovo gibalno stanje.

S pridobljenimi podatki se postavijo in časovno opredelijo cilji in predvideni učinki, sočasno pa se upoštevajo prilagoditve zaradi sedanjega zdravstvenega stanja ter posledic morebitnih težav iz preteklosti. S pomočjo postavljenih in prilagojenih ciljev je pripravljen vsebinski načrt dela, ki vsebuje postopke, načine in konkretna sredstva (vaje) za doseganje izbranih ciljev. Pomembna vsebina vadbenega načrta je vrednotenje učinkov in sprememb, ki mora biti prav tako redno umeščena v časovni načrt gibalnega procesa.

Nevarnost prisilnih in skrajnih položajev v športu

Ta stopnja je ključna za ugotavljanje izpolnjevanja ciljev ter s tem učinkovito izboljševanje zdravstvenega in telesnega stanja – že vnaprej se določijo kazalniki stanja telesa (pri gibanju so to gibalne sposobnosti in neposredni kazalniki zdravja).

Človek z zdravstveno težavo in strokovnjaki okoli njega se morajo zavedati, da je proces gibalne obravnave največkrat postopek, ki zahteva ponavljajoče se in dolgoročno vztrajanje z medpodročnim in medpoklicnim sodelovanjem strokovnjakov – učinki takega dela in razmišljanja se še posebno kažejo pri osebah, ki imajo kronično zdravstveno stanje.

V večmesečnem gibalnem procesu posameznik spoznava lastno telo in njegovo zmogljivost ter se uči postopkov, kako gibalno dejavnost izvajati tudi samostojno. Nauči se postopnosti obremenitve telesa, hkrati pa spozna, da morata biti obremenitev med vadbo in počutje dovolj visoka in ustrezna (in tudi ne previsoka) za ustrezne učinke na zdravje.

Lastna vpletenost je ključna

Človek naj bi bil v javni zdravstveni ustanovi sicer postavljen v središče obravnave, vendar to na prvi pogled ni vedno mogoče – vzrok je lahko velika zasedenost strokovnjakov, pomanjkanje finančnih sredstev za dodatne storitve, včasih pa zmanjka tudi kakšen košček znanja o organizaciji dela in gibalni preventivi.

Zato je toliko pomembneje, da oseba poleg strokovnjakov redne zdravstvene obravnave vpraša za mnenje zunaj nje, in če je treba, išče pomoč in nasvete teh strokovnjakov: vse za čim boljši končni cilj krepitve zdravja in počutja. Pri iskanju je dobrodošlo, da ima oseba z diagnozo pripravljena vprašanja za strokovnjaka: 1. Kakšen gibalni proces konkretno in časovno opredeljeno prinaša rešitev? 2. Kakšni so učinki gibalnega procesa na zdravstveno stanje in stanje telesa? 3. Kakšne so prilagoditve gibalnega procesa zdravstvenemu stanju?

Idealno bi bilo, da zdravnik in strokovnjak za gibalno dejavnost sodelujeta oziroma lahko oblikujeta skupen nasvet in načrt za posameznika s postavljeno zdravstveno diagnozo.

Med iskanjem rešitev ob postavljeni zdravstveni diagnozi ne pozabimo: za krepitev zdravja in počutja nujno potrebujemo mišično maso – še toliko bolje pa je, če jo poskušamo redno uporabljati. V polnem obsegu!