Povežimo se, Slovenci, za svoje zdravje

Za denar, ki ga plačujemo za zdravstveno zavarovanje, bi morali pri družinskem zdravniku dobiti kvalificirane napotke za prehrano, tudi pri naši telesni dejavnosti. To bi lahko dosegli v okviru civilne družbe, sicer pa težko – ali sploh ne. 

Dragi bralci, morda je treba današnji zapis razumeti kot civiliziran poziv, da v okviru civilne družbe dosežemo, da bi bili vsi državljani deležni zdravstveno naravnane prehranske in gibalne obravnave; ne pa tako, da so je nekateri deležni, drugi pač ne.

Spoznanja in strokovna priporočila medicinske stroke, ki skušajo prehrano in vadbo umestiti v osnovno zdravstveno obravnavo, so premalo. Birokracijo, ki to ovira, lahko premaknemo le skupaj.

O soli

Lepo poletno nedeljsko popoldne. Z znancem sva naredila kar nekaj kilometrov na kolesu in njegova mama nama je, izmučenima in dehidriranima, v izjemnem okolju lepo negovanega vrta postregla s kosilom. Sanjski scenarij, kajne! Ampak v življenju nikoli ni prelepo. Kič nedeljskega popoldneva je pokvarila najprej sol, potem pa še sladkor. Ko sem hvaležno dala v usta prvo žlico juhe, sem ugotovila, da je neslana. Ker sem znana, da nisem občutljiva za okus hrane, sploh pa podarjenemu konju ne gledaš v zobe, sem lepo zaprosila za sol. Razlog: popravilo dehidracije!

Dehidracija je zdravstveni problem in malce me je že tiščalo v sencih in tudi sicer celotno telo precej kričalo po vodi. Vendar, brez soli voda v telesu ne ostane. Na tem mestu pa je počilo. Prijazna gospa, tudi zaposlena v zdravstvu, mi je naredila pridigo o nezdravi prehrani, ki vsebuje sol in sladkor … Kar zgrozila se je, da hočem sol, in tudi sicer na kolesu uživam tiste ogabne sladke pijače. Najhuje pa je, da ob vsem tem na nezdravo prehranjevanje navajam njenega sina.

Kosilo smo preživeli. Poskusila sem z razlago, da so pravila zdrave prehrane med telesno dejavnostjo druga kot pri sedenju na kavču. Ker je bila gospa starejša, sva se lotili tudi prehrane starejših in gibanja. Do bolnikov in »zdrave« prehrane med vadbo pa nisva prišli.

Znanec mi je kasneje povedal, da mu je ob odhodu na delo v tujino z namenom zdravega prehranjevanja odmerila dnevno količino soli, ki jo lahko porabi. Ko sva se nato nekoliko bolj pogovorila o zadevah s soljo in sladkorji, športno prehrano in zdravjem, sva ugotovila, zakaj kljub precej veliko kolesarske vadbe ne more nikamor, še zlasti slab je v klanec. Da podrtega počutja ne omenjam. Ko je nekoliko uredil prehrano, vnos soli in sladkorja ob športu, je poletel. Dobesedno! Vendar še vedno, ko poseže po soli ob neslani juhi, ki mu jo postreže mama, pogleda v njene oči …

O sladkorju

Dobila sem uradno sporočilo strokovnega organa, ki je v Sloveniji zadolžen tudi za vsebnost sladkorja v pijači. Spraševali so me za mnenje, ali bi pri kampanji zmanjševanja sladkorja v pijačah predlagali tudi zmanjšanje sladkorja v športnih pijačah. Pismo sem večkrat prebrala. Počasi sem doumela, da ne razumejo namena športnih pijač. Še manj, da so podlaga za formulacijo športnih pijač znanstvene raziskave, ki so namenjene predvsem temu, da se telo med stresom zaradi telesne vadbe oskrbi z energijo, elektroliti in tekočino.

Vse to zaščiti zdravje posameznika, ki je telesno dejaven, in omogoča regeneracijo učinkov vadbe, kar se nato prevede v povečano telesno zmogljivost in zdravstveno blaginjo. Recimo imunskega sistema. Upam, da so moj odgovor razumeli. Sicer se ne čudite, če boste na policah odkrili slovenske športne pijače z manj sladkorja … Slovenci smo znan narod inovatorjev! Četudi v škodo lastnega zdravja.
 

Hrana, ki preganja bolezen

Bolnica, stara 50 let, je nekaj let bojevala bitko z rakom. Operacija, obsevanje, kemoterapija so bile preizkušnje, ki so za vsakega posameznika zahtevne. Še posebno če so doma še šoloobvezni otroci, njena usoda ob razširjeni bolezni pa negotova. Ob agresivnem zdravljenju smo jo ves čas spremljali tudi v prehranski ambulanti Onkološkega inštituta, v kateri poleg prehranskih nasvetov dietetičarke vključijo tudi osnovna navodila za vadbo in prehrano ob njej.

Med ključe učinkovitega obvladovanja raka spada vzdrževanje mišične mase bolnika. Bolezen je zdaj obvladana, gospa je zaživela, se vrnila v službo in ponovno začela kolesariti. Vendar smo na nedavnem kontrolnem pregledu ugotovili izrazito dehidracijo. Povedala je, da je dan poprej kolesarila in v treh urah popila samo 500 ml vode z elektroliti. In zaužila en gel. Ko sem ji razložila, da je za njeno obsevano črevo pomanjkljiva prekrvitev črevesja pri naporu pot do driske, je priznala, da se je to jutro po dolgem času ponovno pojavilo tekoče blato ...

Nauk?

Podobnih zgodb je veliko, tako rekoč vsakodnevne so. V vseh treh primerih je skupni imenovalec strah pred sladkorjem in soljo. Javnozdravstvena navodila so z enosmernim prenosom informacij vcepila v glave zdravih in bolnih neuravnotežen odnos do prehrane. Neuravnotežen v tem primeru pomeni, da lahko posamezniki, ki slepo sledijo zapovedim »zdrave hrane«, resno škodijo svojemu zdravju! V prvem primeru je problem sol.

Če v telo ne vnesemo toliko soli, da se lahko rehidrira po telesni vadbi, postane dehidracija resen in za mnoge tudi zelo nevaren zdravstveni problem. Še posebno če je ta nekdo, ki se vrne v življenje in postane spet telesno dejaven, ima pa poškodovano črevo po zdravljenju in za rehidracijo potrebuje strokovno osnovane izotonične napitke, in ne njihovih komercialnih približkov. Kot je voda, obogatena z minerali!

Za optimalno rehidracijo mora biti v vodni raztopini primerna količina soli in sladkorja (recimo glukoze), potem se bo voda optimalno vsrkala v kri prek črevesja in telesu omogočila njegovo optimalno delovanje in zdravstveno dobrobit telesne vadbe. Ta tekočina se imenuje športna pijača in je narejena za pitje med telesno dejavnostjo.
Ta pravila so zelo pomembna za tiste, ki med vadbo izgubljajo veliko soli ali pa se veliko ukvarjajo z vadbo, imajo prizadeto črevo ali so preprosto starejši in njihovo telo zmore manj.

Kako pa to prenesti v prakso, do ljudi na ravni primarnega zdravstvenega varstva, da bo prehransko svetovanje poleg glave dobilo tudi rep, ki se ne bo zatikal med vrata zdravja? Vrnimo se k sistemskim izhodiščem, ki krojijo zdravstvene ukrepe v Sloveniji.
 

Sistemska izhodišča

Nedavno je potekala 3. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, organizirana je bila v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in vladnih struktur, predvsem ministrstva za zdravje.

Osnovni namen konference je bil jasen. Vmesna poročila projektov, ki potekajo in so financirani iz Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje v obdobju 2015–2025. Program je nastal (citiram) na podlagi zavedanja, da zdravo prehranjevanje in telesna dejavnost vplivata na zdravje posamično in skupaj, v sinergiji, ter da se učinki obeh dopolnjujejo. Program ponuja še več, osrednje vodilo pri pripravi skupnega nacionalnega programa je vseživljenjski pristop, s katerim je možno v vseh življenjskih obdobjih opolnomočiti posameznika in mu s ključnimi mehanizmi olajšati odločitev in izbiro za zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost.
Citati so prepisani s spletnega portala NIJZ.
 

Projektiranje prehrane in gibanja

Skupina posameznikov (številne poznam in so odlični ljudje) je pripravila ta program in se trudi z njegovim izvajanjem v splošno dobro zdravje Slovenk in Slovencev. Prav tako vem, da veliko projektnih dejavnosti izvajajo posamezniki, ki so najboljši strokovnjaki na različnih področjih prehrane in gibanja v Sloveniji in se trudijo, da bi s projekti tlakovali pot tega znanja v zdravstveno obravnavo ljudi na različnih ravneh zdravstvenega sistema.

Potem pa se kmalu zaplete. Kje, verjetno ne bom vedela in razumela nikoli. Veliko predstavljenih vsebin na področju prehrane, gibanja in celo pristopi k zdravljenju debelosti pri otrocih namreč životarijo v zdravstvu prek teh projektov, ker jih neznanje, birokracija in ne vem še kaj ne prepustijo v redni zdravstveni sistem.
Pač, nekateri so, ko pride naslednje obdobje projektov, spet odobreni. Rezultati prve runde so pospravljeni v predal, zdravstvena neenakost se nadaljuje. Pacienti, ki so v delokrogu projektov, so deležni zdravstveno naravnane prehranske in gibalne obravnave, drugi ne.

V katerem grmu tiči zajec?

Medtem pa trg »zdravljenja« z dietami, dopolnili in ob tem marsikdaj neustrezni gibalni terapiji cveti.
Bolnica z rakom, ki sem jo omenjala, je bila med zdravljenjem raka pravi »vir s terena«, ko je razlagala, kaj vse so ji svetovali (sicer dobronamerni) amaterski prehranski svetovalci s frizerko na čelu. Številni te »nasvete« vzamejo preveč zares, ker se (veliko bolj kot zdravstvo) zavedajo, da morajo zdravje v prvi vrsti vzeti v svoje roke. Podivjanega trga internetnega in podobnega svetovanja seveda ne morejo uravnotežiti niti strokovno usposobljeni prehranski svetovalci in dietetiki in kineziologi, ki se v tej hudi konkurenci sicer zelo trudijo stvari postaviti na bolje.

Verjetno pa bi bili bistveno bolj učinkoviti, če bi bili dostopni v okviru zdravstvenega sistema.
Ker vse skupaj postaja že norija, obsedenost z različnimi hitrimi čudovitimi zdravljenji s prehranskimi mahinacijami in čudežnimi telovadbami, je paradoks še večji, saj v zdravstvu nimamo zadosti strokovnjakov za človekovo psiho.
V prve vrste bi verjetno morali postaviti prav te. Da bi ljudem znali v teh časih urediti odnos do prehrane in jo dejansko uporabiti kot presnovno podporo in, kadar je treba, kot prehransko terapijo, se mora posameznik najprej naučiti, da svojega odnosa s sabo, okolico in čustvenih stisk ne rešuje s prehrano.
Vse to je danes, v času sindemije covida-19, vidno, vse imamo kristalno jasno na dlani.

Uidimo iz grmovja

Zdravstvenih problemov, povezanih s prehrano, gibanjem in psihološkimi težavami, je torej vedno več, mi pa še vedno tičimo v grmovju in iščemo zajce. Tudi če jih zagledamo, nam bodo hitro zbežali, ker jih podhranjeni in dehidrirani, in za nameček še obupani, težko lovimo.

Zato se tu sprašujem o svoji logiki razmišljanja zdravnice, ki na osnovi znanstvenih spoznanj in strokovnih priporočil medicinske stroke skuša prehrano in vadbo umestiti v osnovno zdravstveno obravnavo.
Pri posameznikih, ki imajo optimalno prehransko stanje in funkcionalno zmogljive telesne mase, lahko večino zdravstvenih problemov namreč rešujemo bolj učinkovito.

Da ne omenjam preventivnega zdravstvenega učinka dobre prehranjenosti in gibalnih aktivnosti, o tem deklamirajo že vrabčki na strehi. Strokovnjaki moramo skrb za zdravje dejansko približati ljudem, da bodo res razumeli in doumeli, da ga imajo v svojih rokah.

Pri tem je v dometu njihovih rok, nog in glave, da nekaj naredijo za svoje zdravje.
Zato je čas, da zablojenemu sistemu pomagate najti pot iz grmovja tudi vi, civilna družba. Da skušamo združiti strokovna izhodišča z vašo pravico, da za denar, ki ga plačujete v zdravstveno zavarovanje, dobite tudi temeljno človeško pravico do prehrane za dejansko zdravje.

Idejo za ta poziv sem dobila ravno na ministrstvu za zdravje, ko mi je tam zaposlena kolegica razložila, da se je za nekatere akcije treba obrniti na civilno družbo. Zato specifično zahtevajte, da za svoj denar, ki ga plačujete za zdravstveno zavarovanje, dobite pri svojem družinskem zdravniku kvalificirane napotke za prehrano glede na svoje potrebe, tudi pri svoji telesni dejavnosti. Le tako bodo vse preventive, primarna, sekundarna in naprej, optimalne. Za vas in za zdravstveno blagajno.