NLB skladi z alternativnim skladom

Družba NLB skladi je razširila svojo ponudbo tudi na področje upravljanja alternativnih investicijskih skladov. S prvim alternativnim investicijskim skladom v upravljanju, ki v prvem vpisu zbira zaveze še do 30. aprila, NLB skladi stopajo na področje naložb, ki so povezane z energetskim prehodom, ter s tem profesionalnim vlagateljem omogočajo, da sredstva naložijo v enote sklada, ki bo vlagal v dolgoročne infrastrukturne projekte.

NLB skladi so največji upravljavec vzajemnih skladov, za zdaj pa so v zadnji fazi širitve na novo dejavnost, in sicer alternativnih investicijskih skladov. V prvem skladu, ki investicijske zaveze zbira pri domačih vlagateljih, želijo zbrati 30 milijonov evrov in jih vložiti v investicijske priložnosti pri energetski infrastrukturi in vlaganju v proizvodnjo zelene energije. Življenjska doba sklada bo 15 let, najmanjši vložek (v tej fazi zaveza) je 50.000 evrov, dostopni pa so samo dobro poučenim vlagateljem.

V kaj in kam bo sklad vlagal

Za 30-milijonski sklad so se v NLB po neuradnih informacijah odločili, ker želijo hitro stopiti na trg, ki prinaša atraktivne donose. Prvemu skladu bodo sledili naslednji, verjetno kakšen s tujimi vlagatelji. Investicijska zgodba sklada poteka po dveh tirih. Prva je vlaganje v energetsko učinkovitost in v obnovljive vire energije. Na trgu so razvijalci projektov, ki opravljajo javno-zasebna partnerstva in izboljšujejo energetsko učinkovitost javnih stavb. Gre za izoliranje objektov, optimizacijo porabe elektrike, menjavo oken, cilj pa je zmanjšati porabo energije. Takšni projekti prinašajo razvijalcu stabilen denarni tok v svoji življenjski dobi, saj po določenem času preidejo nazaj v javno last. Ti projekti razvijalcem bremenijo bilance, zato je v njihovem interesu, da projekte prodajo in se lotijo novih. Na tem področju sklad vidi zelo velike priložnosti. Priložnosti so tudi v vlaganju v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Tudi tu so priložnosti, je pa po drugi strani več investitorjev, ki si pri projektih konkurirajo. Vlaganje v infrastrukturo je sicer anticiklična dejavnost.

Geografsko je sklad osredotočen na naložbe v Sloveniji, v skladu z naložbenimi omejitvami pa lahko vlaga tudi v naložbe v naslednjih državah: Hrvaška, Poljska, Madžarska, Slovaška, Češka, Romunija, Srbija, Črna gora, Severna Makedonija in Kosovo. Viri blizu NLB skladom ocenjujejo, da je regija zelo perspektivna, donosi pa večji kot, denimo, v Avstriji in Nemčiji. Donosi takšnih skladov so podobi donosom na borznih trgih, gre pa za dolgoročno naložbo. Logika je, da investitorji dobijo premijo na nelikvidnost naložbe.

Veliko zanimanje vlagateljev

Luka Podlogar, predsednik uprave družbe NLB skladi, pri tem poudarja: »Vstop na področje alternativnih investicij je pomemben korak za našo družbo in tudi za širši trg kapitalskih naložb v Sloveniji, ki pridobiva nove naložbene možnosti. S prvim alternativnim investicijskim skladom omogočamo vlaganja v sklad, ki bo vlagal v realno gospodarstvo, hkrati pa pripomoremo k trajnostnemu razvoju. Veseli nas, da zaznavamo veliko zanimanja in da je odziv profesionalnih vlagateljev zelo pozitiven.«

Področje alternativnih skladov, ki vlagajo v energetiko, se sicer hitro razvija, en takšen sklad upravlja Alfi. Hrvaški pokojninski skladi s partnerji pa ustanavljajo sklad z enako logiko. Ker to področje raste, obstaja možnost, da bodo skladi transakcije opravljali med seboj ali pa bodo skupaj podprli določene projekte, kar pomeni, da se bo tveganje razpršilo.