V nadaljevanju preberite:

Minulih deset dni naslovnice medijev polnijo novice o carinah. Najprej jih je napovedal ameriški predsednik Donald Trump, nato mu je z enako mero vrnila Kitajska, napovedala jih je tudi Evropska unija, Trump jih je za Kitajsko zvišal in za preostali del sveta zamrznil, zamrznila jih je tudi EU ... O kaotičnem dogajanju v mednarodni trgovini smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Maksom Tajnikarjem, zaslužnim profesorjem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Nekdanji minister za malo gospodarstvo (1992–1993), minister za gospodarske dejavnosti (1993–1996) in dekan ekonomske fakultete (2001–2007) je prepričan, da bodo carine dolgoročno povzročile veliko škodo ameriškemu gospodarstvu. »Mislim, da je ukrep kratkotrajen. Cene delnic so padle. To pomeni, da jih ljudje prodajajo. In veste, kdo jih bo kupil? Tisti, ki imajo denar. Ko bo Trump malenkost popustil, se bodo cene delnic dvignile, bogati pa bodo še bolj bogati,« mi je povedal v ponedeljek, dva dni pred bliskovito rastjo borznih indeksov, ki jo je v sredo povzročila Trumpova 90-dnevna zamrznitev napovedanega dviga carin za vse države, razen Kitajske.

Ameriški predsednik je 2. aprila napovedal uvedbo carin na skoraj ves uvoz v ZDA. Vas je obseg njegovih ukrepov presenetil?

Niti ne. Kdor je spremljal njegove predvolilne govore, je vedel, da bo sprejel ekonomske ukrepe. Prav tako smo dobro vedeli, kaj Trumpa moti v mednarodnih ekonomskih odnosih. Moti ga, preprosto povedano, da Američani porabijo več denarja v drugih državah kot prebivalci drugih držav v ZDA. Trgovinska bilanca ZDA je negativna, sistematično negativna na vseh koncih in krajih. Bolj ali manj jasno je bilo, da bo Trump ukrepal. Se mi pa kot ekonomistu, ki že vse življenje uči makroekonomijo, zdi nenavadno, da ameriški predsednik pozna samo en ekonomski ukrep na področju davčne politike – carine –, saj ni nobena skrivnost, da davčna politika obsega širok spekter ukrepov.