Prehrana rekreativca in prehranska dopolnila

Poti do informacij so različne. Nedavno sem prebirala zapiske nekoga, ki je zbolel za precej tipično obliko covid-19 in ob tem postavil v zrcalo tudi svoj aktivni življenjski slog. Skrbel je za redno rekreacijo in se zdravo prehranjeval. V svojo zdravo prehrano je verjetno vštel tudi redno uživanje prehranskih dopolnil: različnih vitaminov, pa tudi magnezija, cinka, kolagena in celo probiotikov.



Glede na spekter prehranskih dopolnil so svoje nedvomno dodali marketing, »koronski čas« in ob tem gluhost posameznikov ter tudi zdravstvenega sistema za strokovno utemeljena navodila o jemanju prehranskih dopolnil. Ključno vprašanje je vsekakor, zakaj rekreativni športnik ne sledi priporočilom za športno prehrano, čeprav so ta namenjena varovanju zdravja in hkrati izboljšanju zmogljivosti posameznika.

Dodatno vprašanje pa je seveda namenjeno zdravstvu. Ali je zdravstveni sistem sposoben strokovnega svetovanja nekomu, ki bi rad vzel odgovornost za zdravje v svoje roke z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo?

In smo spet pri vprašanju, kaj je zdrava prehrana za rekreativnega športnika. Ali telesna aktivnost doseže svoj namen, če si ob tem streljamo v koleno z marketinško podprto prehrano?



Takšne ideje prihajajo namreč tudi iz ust visoko izobraženih posameznikov, ki mirno izjavljajo, »da telo že samo ve, kaj potrebuje in da naj uživa dodatne vitamine po svoji izbiri«.
Vendar to ni smer, s katero bo rekreativni športnik obvaroval svoje zdravje in imunski sistem.
 

Cilji športne prehrane

Vedno bolj spoznavamo mehanizme, po katerih lahko s telesno vadbo izboljšamo ali pa oslabimo delovanje telesa. Premalo se zavedamo, da z vadbo vplivamo na veliko več kot samo mišice, srce, pljuča in žile. Med glavnimi tarčami učinkov vadbe je tudi delovanje prebavil, možganov in drugih delov živčnega sistema ter seveda vpliv na imunski sistem. Izboljšanje ali poslabšanje njihove funkcije je močno odvisno od tega, ali znamo telo podpreti s primerno prehransko strategijo.


Ta prehranska strategija je zajeta v strokovnih priporočilih za prehrano pri športu, torej v pravilni uporabi športne prehrane. Tako seveda tudi imunski sistem, ki je del tega odziva na vadbo, z ustreznim vnosom hranil izboljšamo ali pa z neustrezno prehrano načnemo.

Znanstvenih raziskav na tem področju je veliko in osnovna sporočila športne prehrane so dokaj preprosta. Predvsem je treba telesu zagotoviti zadosten vnos energije ob pravem času, da ne načenja svojih zalog za osnovno delovanje. Nato pridejo na vrsto priporočila za posamezna hranila, glavna ali makrohranila ter miniaturna ali mikrohranila. Med mikrohranila spadajo vitamini, minerali in številni drugi elementi, ki jih naše telo potrebuje le v sledovih, zato jih skupno imenujemo tudi elementi v sledovih.
 

Športna prehrana na krožniku rekreativca

Priporočila športne prehrane so osnovna izhodišča, kako naj si posameznik uredi prehrano. Tako da bo svoje zdravje ne samo zaščitil, temveč celo izboljšal. Izhajati moramo iz tega, kdo je ta posameznik, kako je z njegovim zdravjem in koliko se ukvarja s športom.
 

Ponovimo osnovna izhodišča:

 

1. Ne zamenjujte izrazov zdrava prehrana in športna prehrana 

Zdrava prehrana je izraz, ki ga uporablja javno zdravje in je namenjen predvsem temu, da so v družbi nastavljene možnosti za kakovostno prehransko izbiro čim širšemu krogu ljudi in še posebej prehransko bolj ogroženim skupinam. Čeprav priporočila javnega zdravja vsebujejo elemente preventivne prehrane, so velikokrat daleč od tega, kaj naj bi posameznik pojedel, da bi pokril prehranske potrebe v starosti, pri boleznih in seveda ob športni aktivnosti.
 

2. Diete, če nimajo medicinske

indikacije, ko posameznik pač nima izbire, niso primeren način prehranjevanja za rekreativce. Velikokrat so tudi v nasprotju s priporočili športne prehrane.

3. Pri prehrani ob telesni aktivnosti je predvsem treba povečati vnos ogljikovih hidratov v času okoli vadbe in med njo, kadar ta traja več kot dobro uro

Če je nekdo gibalno le zmerno aktiven nekajkrat na teden po manj kot uro, se mu s športno prehrano ni treba posebej ukvarjati. Pazi naj le, da je mešano in kakovostno hrano, porazdeljeno v nekaj obrokov na dan. Kadar pa je telesna vadba načrtovana in redna, bolj intenzivna in po obsegu presega 4–5 ur na teden, je treba upoštevati osnovna pravila športne prehrane. Predvsem pitje športnih pijač in dodaten energijski vnos pri telesni aktivnosti, daljši kot uro.
 

4. Prehranska dopolnila ob kakovostni osnovni prehrani, razen če niso posebej indicirana, nimajo kaj iskati na jedilniku posameznika 

Dodatno zobanje vitaminov lahko celo zmanjša zdravstvene učinke telesne aktivnosti, tako pri zdravih kot bolnikih. Prav tako ni razlogov za uživanje drugih dopolnil, v priporočilih za »zdravo« in športno prehrano jih ne najdemo.
Mogoče pa je ob teh razmislekih koronski čas tudi priložnost, da rekreativci prenehajo nasedati marketingu in se vrnejo k osnovni prehrani in osnovam športne prehrane.
Brez nasedanja dietam in uporabe nepotrebnih dopolnil. Zdravje in imunski sistem jim bosta hvaležna.


***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.