V pristanišču (še) ni čutiti ameriške trgovinske vojne

V koprskem in drugih sredozemskih pristaniščih prav nič ne kaže, da bi se morali bati trgovinske vojne, ki jo sproža predsednik ZDA. To ne pomeni, da svetovnemu gospodarstvu ne grozi recesija, kar bi verjetno ogrozilo tudi blagovno menjavo v Evropi, ampak za zdaj bolj kaže, da je ameriška carinska revolucija strel v lastno koleno. V Luki Koper so marca dosegli zgodovinski rekord pri pretovoru zabojnikov. Napovedi so ugodne za najmanj leto dni, na vzhodni polobli pa se Evropi odpira več novih trgov, ki bi radi še bolj trgovali z evropskimi državami.

V Koprskem zalivu je minule dni na pretovor čakalo deset ladij, kar dokazuje živahen utrip v pristanišču. Marca je bil pretovor zabojnikov rekorden, tudi aprila ne bo daleč od tega. Na privez čaka šest ladij s kontejnerji. FOTO: Boris Šuligoj

Marec je bil na področju pretovora kontejnerjev izjemno uspešen, so sporočili iz Luke Koper, kjer so samo v omenjenem mesecu na ladje naložili ali z njih razložili kar 110.810 zabojnikov. S tem so za več kot 4000 presegli rekord iz lanskega oktobra. »Doseženi rezultat dokazuje, da kljub nevarnostim v Rdečem morju in preusmeritvi večine trgovskih ladij na daljšo pot okoli Afrike transportna pot čez severni Jadran še vedno krepi položaj,« so sporočili iz Luke Koper. Blagovna menjava je tako intenzivna, da bi jih nenadna umiritev razmer in odprtje plovbe skozi Suez zdaj lahko spravila celo v zadrego. Tako učinkovito so ladjarji vzpostavili daljšo pot okoli Afrike. Čez Rdeče morje proti Sredozemlju še zmeraj pluje kakih 30 do 35 odstotkov ladij, ki so iz različnih razlogov varne pred napadi ali pa raje tvegajo.

V Luki Koper pravijo, da je rekordni mesečni pretovor v marcu na kontejnerskem terminalu pozitiven signal. Natančnejših podatkov za prvo trimesečje zaradi borznih pravil ne smejo deliti v javnosti. Pojasnijo lahko le, da so tudi v prvem četrtletju poslovali dobro, zlasti na področju kontejnerjev. Toda že površen pogled na sidrišče pred pristaniščem kaže, da ladje v vrsti čakajo na privez. Minuli teden jih je čakalo deset, od tega šest manjših kontejnerskih in dve za prevoz avtomobilov oziroma vozil na kolesih. Gneča pred pristaniščem je praviloma dober znak za logistični posel v tem delu sveta.

V upravi koprskega logista so pojasnili: »Število ladij na sidrišču niha, jih je pa zadnje dni v zalivu res več. Na splošno gre res za večji obseg tovora in dela, kar podaljšuje postanek ladij v pristanišču. Vendar enoznačnega odgovora ni in je treba pogledati vsak primer posebej. Ladje čakajo na prost privez ali pa na tovor, ki morda mora po kopnem šele prispeti v Koper. Vsekakor je interes vseh členov v logistični verigi, tako ladjarja, špediterja, pristanišča kot lastnika blaga, da so ladje čim krajši čas na sidrišču in da blago čim prej pretovorimo. Ob tem dodatne izzive prinašajo tudi otežene razmere (zapore zaradi vzdrževalnih del) na slovenskem železniškem omrežju.«

PretovoriEvropskaPristanisca

Na vprašanje, kakšne spremembe pričakujejo zaradi ameriške carinske revolucije in ali ne bodo carine še bolj okrepile trgovine med Evropo in Azijo, pa v Luki odgovarjajo, da vse podrobnosti glede carin še niso znane, zato je težko podati resnejšo oceno vplivov na svetovno trgovino in posledično na logistične tokove. Mi lahko dodamo: še posebno ne v okoliščinah, ko predsednik Donald Trump skoraj vsak dan spreminja izjave, ukrepe in povzroča kaos v svetovnem gospodarstvu. Sicer pa v svetu velja pravilo: Če evropski proizvajalec (denimo VW) ne more prodati več avtomobilov v ZDA, ti kmalu poiščejo nove trge.

Veliki ladjarji in zavezništva krepijo prihode v Jadranu

Za Luko Koper je izrednega pomena, da ves čas ohranja redne ladijske povezave, ki jih vzdržujejo največji svetovni ladjarji in njihove alianse (zavezništva). To dokazuje, da je pristanišče navzoče na svetovnem zemljevidu. Januarja sta dva največja ladjarja na svetu, danski Maersk in švicarski MSC, po desetih letih končala sodelovanje v aliansi 2M. Vzrokov za njun razhod je več. Javno sta objavila, da se je njuna skupna strateška pot po pandemiji končala in da si vsak želi novih izzivov. V resnici je MSC lani pokazal, da se je razvil v največjega ladjarja na svetu in prehitel Maersk. Za Luko Koper to ne pomeni izgube, nasprotno: prej sta oba ladjarja vozila kontejnerje skupaj na eni ladji, zdaj prihajata vsak s svojimi.

Maersk Line je že lani tesneje začel sodelovati s Hapag-Lloydom, skupaj sta 1. februarja letos oblikovala novo alianso Gemini Cooperation in 30. marca so na koprskem kontejnerskem terminalu privezali prvo ladjo iz njunega novega zavezništva. To ima na svetovni ravni 57 linij in skupaj 340 ladij, od tega precej takih na alternativni pogon.

Ladje čakajo na privez iz različnih razlogov. Dokazujejo pa, da posel teče. FOTO: Boris Šuligoj

Luka Koper še naprej sodeluje z ladjarjem MSC, ki ohranja samostojno linijo z Daljnega vzhoda za Koper. To je reden tedenski servis, ki sicer ni direkten z Daljnega vzhoda, ampak po sistemu pretovarjanja (transhipment) v egiptovskem pristanišču Abu Qir. Kontejnerski ladjarji se zadnjih 15 let povezujejo predvsem zaradi zniževanja stroškov in optimizacije poslovanja, zato da bolje izkoristijo ladijski prostor in lažje skrbijo za reden prihod na posamezne terminale. Zavezništva jim omogočajo predvsem zanesljivejše in točnejše ladijske prevoze. Poleg omenjene alianse Gemini Cooperation (in MSC) pa Luko Koper direktno in vsak teden povezuje še skupina pod okriljem Ocean Alliance (v njem sodelujejo francoski CMA CGM, kitajska Cosco in OOCL in tajvanski Evergreen). Neposredno linijo vzdržuje tudi nekoliko manjši ladjar Tailwind, ki v veliki meri preskrbuje trgovsko verigo Lidl.

Čeprav bo Maersk še letos odprl nov kontejnerski terminal na Reki in MSC veliko investira v tržaško pristanišče, to ne pomeni, da bi zato kakor koli omejevala svoje poti v koprsko pristanišče. Ladjarji nikakor ne morejo zapirati svojih logističnih poti. O teh na prvem mestu odločajo stranke – naročniki storitev. Blago pri izbiri različnih poti upošteva različne dejavnike: kakovost, zanesljivost in hitrost storitev v posameznem pristanišču, možnost in hitrost transporta do cilja in seveda cene. Pomembni sta tudi gospodarska situacija in blagovna menjava v svetu. Trenutno so razmere takšne, da bi v vsa severnojadranska pristanišča lahko sprejeli večje količine tovora.

Luka Koper napoveduje svoj prelomni trenutek v letu 2027, ko bo dograjen in odprt novi tir Divača–Koper, ko bo obnovljenih več odsekov slovenske železnice in ko bo povečan kontejnerski pomol. V nekaj letih zatem bi lahko ob sedanjih 1,13 milijona kontejnerjev pretovorila še dodatnih pol milijona. Takrat bo današnji carinski kaos verjetno zgolj ena od pozabljenih epizod, ki tako ali drugače ves čas pretresajo svet.