Najboljša poletna tekaška opcija

Fartlek je metoda vadbe in pravzaprav mešanica drugih poznanih metod. V fartlek lahko vključimo katero koli vsebino, če s tem le dosežemo zadani cilj. Če želite razvijati vzdržljivost, potem v fartlek vključite vsebine, s katerimi razvijate to sposobnost, pa tudi sorodne. To so lahko hoja, tek, vaje za moč, tehnika teka, tek v klanec, sprinti, tempo tek, intervali in podobno.

Najbolje pri fartleku je, da ga lahko izvaja več tekačev skupaj, čeprav njihova telesna pripravljenost ni na enaki ravni. Na primer tempo tek je zelo učinkovito sredstvo za trening, mora pa vsak tekač teči v točno določenem tempu, če želi, da je čim bolj koristen.

Pri fartleku pa nalogo vsak opravi po svojih sposobnostih. Bolj sposobni naredijo več ponovitev, hitreje ali bolj intenzivno, na koncu treninga je za vse učinek podoben, saj štejejo minute opravljene vadbe. Fartlek je nujno treba izvajati v naravi, saj nam le tako daje tisto posebno raznolikost, ki je v treningu včasih primanjkuje. Tudi predpisanih vaj se ni treba držati kot pribito, saj je namen, da tekači vadijo po navdihu.

Vaditi po navdihu pomeni, da se sami odločate, kaj boste v nekem trenutku naredili. Taka vadba ni strukturirana, ampak imate samo izhodišče, kaj bi bilo dobro narediti. Na teren greste z zavedanjem, da morate v sklopu fartleka opraviti nekajkrat po dve minuti teka bolj intenzivno.

Povsem vaša odločitev je, ali boste te intenzivne intervali opravili v klanec ali po ravnini, povsem vaša odločitev je, koliko bo odmora med enim in drugim intervalom. Zaradi te svobode v vadbi nekateri tekači fartlek obožujejo, drugi pa ga ravno zaradi tega ne marajo, ker je premalo strukturiran.

Fartlek se mora nujno izvajati v naravi. Tek čez drn in strn je že fartlek, saj nam konfiguracija terena narekuje, v kakšnem ritmu bomo lahko tekli. Če se na razgibanem terenu igramo s spremembami hitrosti v tempu, pa postane vadba še toliko bolj razgibana. In to je pravi fartlek.