Nad uživanjem soli visi rdeča zastava

Starejši ljudje, verjetno bolj kakor mlajši, pogosto razmišljajo o prehranskih navodilih za zdravo hrano. Težave se lahko začnejo že pri navadnih priporočilih za zdravo prehranjevanje. Na primer sol.

Nad uživanjem soli visi dobesedno rdeča zastava, ki ne upošteva, da je uživanje soli potrebno za vzdrževanje bilance telesnih tekočin pri telesnih aktivnosti. Telesno aktivni naj bi bili tudi starostniki!

Še posebno pa je priporočeno količino soli v dnevni prehrani načela nedavna ameriška raziskava, kjer so merili količino izločene soli z urinom in tako ocenjevali pravo potrebo posameznika po soli. Raziskava je pokazala, da je mogoče za optimalno preventivo srčno-žilnih bolezni vseeno treba pojesti 3(4?)–6 g natrija na dan.

Pri redno telesno aktivnih starostnikih pa verjetno še več. Je pa navodila za vnos soli vedno treba razumeti z zrnom soli. Glede na različne resnične potrebe posameznikov po dnevnem vnosu soli se je na tem področju smiselno posvetovati s strokovnjakom. Slepo sledenje restrikciji soli lahko pahne organizem v resno dehidracijo, ki ogroža njegovo delovanje. Tudi slepo sledenje neslani prehrani ni nujno, da bo starostniku koristilo!
 

Brez soli res ni življenja

 
Sol je kristal, sestavljen iz natrija in klorida, dejanskih hranil, ki jih sol vsebuje. In tako natrij kot klorid sta nujno potrebna za normalno presnovo v telesu. Med drugim sta zelo pomembna za vzdrževanje  volumna krvi, prenašanje signalov po celičnih stenah in »prevoz« drugih hranil, recimo  glukoze.

Na splošno je potreba po natriju in kloridu opisana kot potreba po soli, saj so soli glavni vir obeh hranil. No, mi pa smo včasih tudi športniki, taki ali drugačni. Naša potreba po soli se poveča, ko odvajamo velike količine znoja, vsebnost soli v znoju pa se močno razlikuje - od približno 1 do 4 g na liter (v povprečju približno 2 g /l).

Prehranski dodatki

Tako kot pri soli so se močno začele zapletati stvari pri dodatnem uživanju vitaminskih in drugih »anti-aging« tabletk. Če je prehrana uravnotežena in vsebuje tudi dovolj sadja in zelenjave ter za mediteransko dieto značilno oljčno olje, jih verjetno ne potrebujete.

Raziskave zadnjih let nakazujejo, da na primer uživanje antioksidativnih vitaminov, kot sta vitamina A in E, in beta karotena nima dokazanih ugodnih zdravstvenih učinkov, prej nasprotno. Če pogledamo z biološkega stališča, tudi pretirani antioksidativni učinki niso samo dobri. Telo proizvaja proste radikale tudi zato, da se bojuje proti infektom in rakastim celicam.
Kako se boste pa vi borili s proizvodi industrije prehranskih dodatkov, morate ugotoviti sami.