Melanja Korošec – Slovenka, ki je smučanje izvažala na vse celine

V tokratni epizodi podkasta Sovoznik gostimo Melanjo Korošec, novo podpredsednico Smučarske zveze Slovenije in nekdanjo mladinsko svetovno prvakinjo v telemarku.

Začela je s popolnimi zavoji v telemarku, danes pa enako suvereno riše linije v poslovnem svetu. Elan, Marles, Smučarska zveza – njene postaje niso naključje, temveč logično nadaljevanje njene strasti do znanja in smučarjie. Melanja je zagovornica vseživljenjskega učenja.

Njena zgodba je kombinacija discipline športnice in ostrine strateške voditeljice. Melanja Korošec je smučala, učila, razvijala, vodila, in danes soustvarja prihodnost slovenskega smučanja. Začela je s popolnimi zavoji v telemarku, danes pa enako suvereno riše linije v poslovnem svetu. Elan, Marles, Smučarska zveza – njene postaje niso naključje, temveč logično nadaljevanje njene strasti do znanja in smučarjie.

Smučarska šola Portillo, začetek globalne kariere

Ko se Melanja Korošec danes usede za mizo Smučarske zveze Slovenije kot podpredsednica, s seboj prinese več kot športno kariero – prinese svet. Njeno smučarsko znanje je oblikovano na zasneženih pobočjih Čila, Kanade, ZDA in Kitajske. »Smučanje je bilo vedno moj način življenja, moje gorivo,« pove v podkastu Sovoznik. Tisto, kar se je začelo kot tekmovalna kariera v telemarku, je pozneje preraslo v učiteljsko prakso in prodorno poslovno zgodbo.

V južnoameriškem Portillu ni le učila smučanja – takrat, ko se je začel Facebook, je bila del ekipe, ki je soustvarjala prve digitalne kampanje tamkajšnjega resorta. Naključje in strast sta jo pripeljala v marketing. Spoznanje, da se tudi smučarsko znanje lahko »izvaža«, se je porodilo prav tam – med vijuganjem po snegu pod andskim soncem.

Elan je laboratorij inovacij z dušo Gorenjske

Leta 2010 je vstopila v podjetje Elan. Njeno vodenje ženske kolekcije smuči, pa kasneje celotne blagovne znamke, je sovpadlo z enim najplodnejših inovacijskih obdobij v zgodovini podjetja. Od legendarnih smuči Amphio – prvih levo-desno profiliranih smuči – do zložljivih smuči Voyager, certificiranih celo s strani Nata. »Vrhunski izdelki niso rezultat naključij. So rezultat discipline in vizije,« pove, ko našteva zgodbe smučk, ki jih je Elan lansiral – tudi tiste, ki jih uporabljajo vojaki in jih zložene nosijo na nahrbtniku, ko skačejo iz helikopterjev. Elan je po njenem mnenju slovenska različica Tesle – z dušo iz Gorenjske.

Smučarska zveza: smučanje kot temelj vrednot

Njeno trenutno poslanstvo je naravnano bolj družbeno kot tržno. V Smučarski zvezi Slovenije skrbi za projekte, ki smučanje približujejo otrokom. »Naj otroci najprej uživajo. Če iz tega zraste šampion, toliko bolje. A najprej je cilj veselje,« pravi. Programi kot Šolar na smuči, pomoč klubom in izgradnja snežnih igrišč so v središču njenega dela.

Skrbi pa jo razlika v dostopnosti med panogami: »Skakalci imajo svoje skakalnice, centre. Alpski smučarji, borderji, free style tekmovalci pa recimo nimajo niti svojega poligona za treninge.« Njena vizija vključuje tudi celovito razumevanje smučanja – ne kot individualni šport, temveč kot kulturno jedro slovenskega naroda.

Kitajska: smučanje kot statusni simbol

Ko govori o smučanju na Kitajskem, se pokaže kontrast z evropsko tradicijo. »Tam je smučanje še vedno v povojih. Ljudje se prvič v življenju dotikajo snega. Je prestiž, vstopnica v globalni srednji razred.«

Smučanje ni samo rekreacija, ampak pokazatelj uspeha. Kitajski smučarji potujejo v Alpe, da bi potrdili, da so “resni smučarji”. In prav zaradi tega vidi prihodnost slovenskega znanja tudi tam. Ne kot nadomestek, temveč kot izvoz znanja, pedagogike in kulture gibanja na snegu.

Melanja Korošec. FOTO: Luka Maček

Blagovne znamke kot ogledalo identitete

Melanja je tudi podjetnica in doktorandka ekonomije. Proučuje, kako graditi moč blagovne znamke v digitalni dobi. »Dober produkt je temelj. Vse ostalo je nadgradnja. Tudi influencerji so lahko učinkoviti – a morajo biti kredibilni. Smuči ne more prodajati nekdo, ki ne zna smučati.«

Njena filozofija blagovnih znamk je podobna smučarskemu treningu – vsak dan malo bolje, strateško, ciljno. »Zaposleni, uporabniki in okolje so del identitete. Blagovna znamka ni logotip. Je vedenje.«

Maribor: pozabljeni center športa z evropskim potencialom

Kot domačinka iz Maribora sanja o oživitvi mesta kot športnega središča. »Včasih smo trenirali na istem stadionu kot Špela Pretnar in Petra Majdič. To te zaznamuje.« Pogosto omenjana ideja pokrite smučarske steze v izteku Zlate lisice je zanjo več kot samo projekt. Je simbol vere v slovensko znanje.

»Če lahko Skandinavci gradijo smučarske hale, zakaj tega ne naredimo v Sloveniji? Lahko bi bila idealna za celoletne treninge – tudi za tujce.« V kombinaciji z že obstoječo infrastrukturo vidi v Mariboru potencial, da postane regijski center zimskih športov.

Svetloba v snegu: smučanje kot čista svoboda

Ko se dotakne začetkov, postane osebna: »Škripanje pod pancerji, jutranje sonce na belem pobočju – to je zame svoboda.« In prav to želi prenesti na mlade. Ne prek prisile, temveč navdiha. »Če otrok začuti radost, bo želel še. In če vztraja, morda nekoč postane svetovni prvak.«

Zato poudarja tudi pomen preventive in opremljenosti: »Čelada, nabrušene smuči, dober odnos do narave in drugih na progi. To je varnost.«

Zasneženi stadion prihodnosti

Kljub klimatskim spremembam in negotovim zimam ostaja optimistka. Tehnični sneg ni več rezerva, je temelj. »Skoraj vsa smučišča v Sloveniji so imela letos boljšo sezono kot lani – kljub toplejšemu vremenu.« Za prihodnost pa si želi bolj drznih vizij. »Pokrita proga v Mariboru bi omogočila tudi tekme svetovnega pokala. Če že imamo Zlato lisico, si zaslužimo tudi infrastrukturo svetovnega ranga.«

Vseživljenjsko učenje: ključno za preživetje v spreminjajočem se svetu

Melanja verjame v nenehno učenje – tako v športu kot v poslu. »Ne samo, da prebereš novosti. Treba jih je preizkusiti. Se potopiti vanje.« V poslu nikoli ne ostane le na površini – preden gradi blagovno znamko, obišče proizvodnjo, razume proces, postavlja vprašanja.