Kolesarski vrelec mladosti

No, pri 90 letih najbrž res ne boste več konkurenčne mlajšim gospem, v svoji starostni kategoriji pa ste lahko zaradi ljubezni do kolesarjenja zmagovalke.

Največji strah vseh športnikov, tako profesionalnih kot tudi rekreativnih in ljubiteljskih, je postopno zmanjšanje fizičnih sposobnosti, z leti.

Kruta resnica s staranjem povezanega športnega performansa je postopno manjšanje naše maksimalne moči in podaljševanje časa regeneracije po dolgih in napornih treningih. Oboje je posledica z leti upadajoče mišične mase in upada kardio-respiratornih funkcij, ki jih narekujeta delovanje srca in pljuč. Raziskave so pokazale, da človek v povprečju doseže vrh svojih bioloških in fizičnih sposobnosti nekje med 20. in 35. letom, najpogosteje v poznih dvajsetih. Po tem pa se vsak izmed nas sooči z življenjem in z neizogibnim stranskim učinkom staranja.

Na kisiku

Eden glavnih pokazateljev naše trenutne in letom primerne forme je maksimalna poraba kisika oz. VO2 max. Ta se izraža kot relativna poraba kisika v mililitrih na minuto na kilogram telesne teže (ml/kg/min). Ker je poraba kisika sorazmerna s porabo energije, je ta številka pokazatelj naše aerobne učinkovitosti in hitrosti presnove, na njegovo vrednost pa vpliva število rdečih krvničk v našem telesu, koliko krvi lahko vaše srce požene po žilah in kako dober je naš živčno-mišični sistem.

Višji kot je VO2 max, več kisika lahko sprejme naše telo in z njim oskrbi mišice, mi pa, po domače rečeno, lahko damo več od sebe. Z leti se ta številka niža, pravzaprav se začne nižati že precej zgodaj, že ko smo stari okrog 20 let. Oslabela oskrba mišic s kisikom je posledica zniževanja našega najvišjega srčnega utripa in zmanjševanja prostornine krvi, ki jo po naših žilah požene srce ob vsakem utripu.

Zanimiv je podatek, da najvišji utrip športno aktivnih ljudi vsako leto pade za približno 0,6 utripa, neaktivnih pa kar za dvakrat toliko. V povprečju ga lahko precej natančno ocenite tako, da od 220 odštejete svoja leta. Prostornina pretočene krvi ob utripu pa se zmanjša za približno 0,3 odstotka na leto.

Vrelec mladosti

Našo formo med drugim narekuje rastni hormon, pravijo mu tudi vrelec mladosti. Rastni hormon nastaja v žlezi hipofizi med spanjem, delno pa njegovo nastajanje lahko pospešijo tudi določeni visoko intenzivni treningi moči. Njegova naloga v vseh življenjskih obdobjih je, da vpliva na rast, razvoj in obnovo vseh telesnih tkiv (pospešuje delitev, diferenciacijo in rast celic), uravnava pa tudi presnovo beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in mineralov. Pri 40 letih ga imamo pol toliko, kot smo ga imeli pri 20 letih, zatorej ni treba poudarjati, zakaj se z leti srečujemo z upočasnjeno presnovo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob ter podaljšanim časom regeneracije.

Z leti moramo biti bolj pozorni tudi na mlečno kislino, ki nas med anaerobno vadbo »zakisa«. Ker jo naše telo vse teže presnavlja, ostaja dlje časa v krvnem obtoku. Zato sta primerna prehrana in regeneracija še kako pomembni.
Poleg tega so tukaj še standardne »starostne« tegobe, kot so težje prenašanje vročine oz. temperaturnih sprememb, oslabljen imunski sistem, zmanjšana elastičnost mišic in sklepov, zmanjšanje kostne gostote, po domače osteoporoza, pa še kaj bi se našlo.
Zelo črnogledo, ni kaj, za koga. Za nas ne. Ker vemo, da ima vsako življenjsko obdobje svoje zakonitosti ...

Modrost na kolesu

Raje poglejmo, kaj je v kolesarjenju na »stara leta« pozitivnega. Zato nikar še ne prodajte svojega dvokolesnika in vse omenjene informacije, povezane s poznavanjem negativnih učinkov staranja na fizične sposobnosti, raje obrnite v svojo korist. Na prvem mestu je namreč resnica, da z leti postajamo »modrejše« od mlajših kolesark, kar zadeva poznavanje svojega telesa do obisti in poznavanja njegovih odzivov na takšne in drugačne fizične napore.

Zato treniramo po pameti in s pravo mero počitka, kar nas uspešno varuje pred preutrujenostjo oziroma pregorelostjo. Poleg tega ostaja s primernimi treningi še vedno dovolj prostora za napredek na kolesu. Malo za šalo, malo zares, da, tudi pri 90 letih.
Nedavne raziskave so celo pokazale, da je razlika v aerobni oz. vzdržljivostni formi med mlajšimi in starejšimi kolesarskami in kolesarji minimalna na račun majhne spremembe v masi počasnih mišičnih vlaken, ki regulirajo našo vzdržljivost. Razlika je le v anaerobni vzdržljivosti zaradi zmanjševanja mase hitrih mišičnih vlaken, ki narekujejo hitre prilagoditve različnim fizičnim obremenitvam.

To pomeni, da z leti intervalni treningi postajajo težji in težji, hkrati pa nujni za vzdrževanje forme. Na srečo se jih delno da prelisičiti z dobro vzdržljivostjo in seveda rednim kolesarjenjem in intervalom tu, intervalom tam.

Kako torej trenirati po štiridesetem?

Pravzaprav nič drugače kakor prej. Pomembno je le, da si po napornih in visoko intenzivnih treningih vzamete dovolj časa za počitek. Premalo počitka ne le da lahko vašo formo močno poslabša, ampak lahko oslabi tudi vaš imunski sistem in se konča celo s kakšno poškodbo.

Zatorej, če ste kolesarske po duši, kolesarskega življenjskega sloga nikar čez noč ne zamenjate za vrtičkanje, ker naj bi se to spodobilo in je pravično. Kolo oziroma šport na splošno nas ohranja aktivne in vitalne in skrbi za zdrav duh v zdravem telesu. Vrt bo počakal, forma pa žal ne. In ne pozabite, ko si nadenemo čelado in očala, smo vse videti enako dobro, ne glede na leta.
Preprosto zato, ker smo pač kolesarke.

***
Dr. Marjetka Conradi je znanstvenica, raziskovalka in udeleženka kolesarskih tekmovanj na višji ravni.