Trenažer je naslednik sobnega kolesa – ta se, kot vemo, nikakor ne obnesejo, tudi tistim ne, ki nimajo kolesa v garaži in ki si ga omislijo zgolj kot pripomoček za hujšanje. Največkrat po nekaj pretečenega znoja.
Trenažer je prava stvar. Nekateri zapriseženi kolesarji, tisti, ki še vedno trdite, da je kolesarjenje zunanja dejavnost, boste zdaj spet skočili kvišku, zastrigli z ušesi in nehali brati. Kljub temu imam za take zaprisežence spet odličen odgovor, lahko tudi nagovor, če hočete: najprej poskusi, potem sodi.
Selektor svetuje
Pred zimsko sezono smo se pogovarjali s selektorjem državne članske reprezentance v cestnem kolesarstvu in
Poletovim sodelavcem
Andrejem Hauptmanom, ki je o trenažerjih povedal tole: »Veliko kolesarjev se ne zaveda, da je pravilno poganjanje pedalov ključno za to, da se moč mišic učinkovito prenese v pogon kolesa ter s tem dosežejo večjo hitrost kolesarjenja – in to ob povsem enaki obremenitvi telesa!
Kolo je namreč naprava, ki za optimalen izkoristek zahteva krožno poganjanje pedalov od zgoraj navzdol. To pomeni, da jih moramo v zgornji točki potisniti naprej, na sredini navzdol in na dnu nazaj. Ko pa noga potuje navzgor, jo je treba le dovolj hitro dvigniti, da ne ustvarja nasprotnega pritiska. »Vlek« pedala navzgor je učinkovit le pri razmeroma nizkih kadencah, pod 75 obratov na minuto, večinoma pri vožnji po strmejših klancih.
Najboljši kolesarski trenažerji, ki so bili razviti za trening tekmovalcev (
npr. Wattbike), vam poleg vatov v živo prikazujejo in ovrednotijo tudi učinkovitost vašega obrata obeh nog med samim treningom, zato lahko s korekcijami v načinu poganjanja pedalov optimizirate svoj obrat. Tako z isto obremenitvijo telesa dosežete več vatov na kolesu in s tem večjo hitrost. Poleg tega se zaradi bolj enakomerne razporeditve obremenitev mišic poveča tudi vzdržljivost in zmanjša možnost poškodb zaradi preobremenitev.
Avtomatizacija optimalnega obrata zahteva dovolj pravilnih ponovitev pri nižjih obremenitvah, kjer imamo boljšo kontrolo nad usmerjanjem stopala, zato je zima idealen čas za takšno povečanje svoje učinkovitosti.
Kolesarji in kolesarke, verjamem, da ste s tem zapisom dobili kar nekaj koristnih informacij, kako lahko ohranite stik s kolesom, tudi ko nam vreme ni naklonjeno. Zavedati pa se morate, da je zima obdobje, ko telo pripravljamo na sezono, zato mora biti vadba čim bolj raznovrstna.
Želim vam lep jesenski aktivni odmor, v prihodnji številki pa se lotimo nove sezone.«
Torej, selektor Hauptman je bil jasen, ni ga resnega zimskega kolesarskega treninga brez trenažerja. Še naprej smo iskali sogovornika na temo trenažerjev in našli prav prijetno sogovornico.
Včasih bo dovolj, če boste lahkotno vrtele pedale pol ure, včasih pa boste pripravljene na intervale za moč ali hitrostne sprinte. FOTO: Arhiv proizvajalca
Trenažerji so tudi ženskam prijazni
Tudi
Marjetko Conradi, ki je tudi naša sodelavka in voditeljica ter poveljnica
Slovenskih specialkark, smo vprašali, ali, če in koliko časa preživi na trenažerju oziroma kakšno je njeno mnenje o tej »mučilni napravi«. Njeno mnenje je bilo usmerjeno predvsem h kolesarkam: »Prednost vadbe doma na trenažerju je, da ves čas trenirate na svojem kolesu. Še posebno, če ste začetnice, se boste tako lahko popolnoma navadile specialkarske drže.
Poleg tega si urnik in zahtevnost vadbe prilagodite povsem po svoje, glede na počutje in utrujenost. Včasih bo dovolj, če boste lahkotno vrtele pedale pol ure, včasih pa boste pripravljene na intervale za moč ali hitrostne sprinte. Trening si poživite z glasbo po svoji izbiri, lahko pa vmes pogledate kakšen film, da vam bo vadba hitreje minila.
Še nekaj tehničnih napotkov glede vadbe na trenažerju. Če se odločite za 'razpeljavo', vrtite pedale lahkotno in s čim višjo frekvenco (kadenco). Trenažer je namreč najboljši pripomoček za trening kadence, zato takšen trening izkoristite za ohranjanje oziroma izboljšanje svoje kadence. Prilagodite si težavnost prenosa tako, da boste vrtele pedale z od sto do 120 obrati na minuto. Najprej se vam bo to zdelo nemogoče, počasi pa se boste naučile obvladati pedale, kar se vam bo spomladi na kolesu močno poznalo. Če nimate merilnika vrtljajev, se lahko znajdete tako, da obrate na minuto vsake toliko časa preprosto preštejete.
Interaktivni trenažer je tako močno obrekovan kot so bila pred kratkimi električna kolesa. FOTO: Arhiv proizvajalca
Če ste pripravljene na trening za moč, se najprej od deset do 15 minut ogrevajte z lahkotnim poganjanjem pedalov, potem pa si nastavite prenos tako, da boste nekaj minut vrtele pedale s kadenco od 80 do 90 obratov na minuto. Sledi naj nekaj minut premora z lahkotnim pedaliranjem. Ne glede na to, koliko takšnih intervalov boste naredile, na koncu ne pozabite še na deset- do 15-minutno ohlajanje z lahkotnim pedaliranjem, da ne boste imele naslednji dan povsem 'zacementiranih' nog. Med vadbo ne pozabite poskrbeti za zračnost prostora, da se ne boste pregrele, in na nadomeščanje izgubljene tekočine s potenjem.« Tako izčrpna je bila
dr. Marjetka Conradi.
Preskusili in pozabili zapreti usta
Ali – kako smo se zapeljali v nov kolesarski svet. Da, uganili ste, preizkusili smo »zviftanje«. Kaj pa je zdaj to, boste rekli. To je nov kolesarski svet, to je nov način kolesarjenja. Trenažer oziroma »mučilna naprava« za kolesarje je postala nekaj najboljšega, kar se je kolesarjem v zadnjih letih pripetilo.
Interaktivni trenažer je tako močno obrekovan kot so bila pred kratkimi električna kolesa. Ustvarili sta se dve struji: kolesarji, ki so za, in tisti, ki so proti, kakopak. Še lani smo pisali, da ne vemo, kako naj prepričamo kolesarje, da električno kolo ni nobena potuha kolesarjem, da je pa lahko strašno velika motivacija za vse, ki ne trenirajo zares, ki so samo kolesarji, ki pač uživajo na vsemogočih cestah, ki so kolesarji, ki bi še kolesarili, a ne vedo, če zmorejo, skratka o kolesarski viagri smo pisali in potem prišli do genialne rešitve; če ne poskusiš električnega kolesa, ne boš vedel, o čem pišemo. Tako smo spravili kar nekaj ljudi na poskusno vožnjo, in kaj se je zgodilo? Prav vsi so prišli nazaj z blaženim nasmehom in v njihovih očeh je bilo prepoznati stavek: kako je pa tole fajn!
In nekako tako je tudi z interaktivnim trenažerjem. Če ne poskusiš, ne veš, kako zabavno je to. In še koristno in še zanimivo. In kaj bi še radi? Za drugačno kolesarjenje potrebuješ svoje kolo, Tacx Neo pametni trenažer. Lahko tudi kakega drugega, samo da je pametni. Trenutno kar nekaj proizvajalcev ponuja svoje različice, vendar mi smo poskusili nea. Potem potrebuješ še prenosni računalnik, lahko tudi pametni telefon, preneseš aplikacijo zwift, za katero se plača naročnina, ki trenutno znaša 15 evrov na mesec. Zwift je najboljši program za skupinski trening, vožnjo, tekmovanja v realnem času, z resničnimi osebami.
V večernem času je na progi več kot tisoč kolesarjev. Lahko izbirate med različnimi skupinskimi dogodki, vsake pol ure potekajo npr. tekmovanja, skupinske vožnje, ali pa si samo izberete progo in vozite. Zwift deluje neodvisno od znamke trenažerja, pogoj je, da imate ustrezen »smart« trenažer, računalnik in ključek ANT+.
Trenažer vas ob klancu navzgor ovira (zavira), navzdol ali pri vožnji v zavetrju pa zavoro popusti. Proge: lahko vozite po
Londonu, Richmondu, Watopii, otoku blizu
Nove Zelandije …
Tacx Neo je prav gotovo med najboljšimi trenažerji na tržišču, najbolj realističen, ima direktni pogon, vztrajnik z učinkom 125 kilogramov za realistično kolesarjenje do 2200 vatov, lahko vozimo do 25-odstotne klance, ima odlično simulacijo spusta in zavetrja, simulacijo ceste, površine, po kateri vozimo, občutek vožnje po makadamu, kockah, ko se trenažer začne tresti, kot da bi dejansko vozili po njih.
Samo delovanje nea pa je zelo tiho, tako da ne boste motili drugih v stanovanju, medtem ko boste dirkali z vsem svetom.
Ali – kako smo se zapeljali v nov kolesarski svet. Da, uganili ste, preizkusili smo »zviftanje«. FOTO: Arhiv proizvajalca
Navdušenje nima meja
Lahko rečem, da je to nekaj najboljšega, kar sem doživel v kolesarskem svetu. Poskusite in prepričali se boste. Največjo prednost vidim v povezovanju z drugimi kolesarji, kar je nekaj povsem novega v svetu trenažerjev. Če program spremljate prek večjega TV-ekrana, in ne samo po prenosnem računalniku ali tablici, je, kot bi bili resnično na cesti. Grafika je odlična, ekran pa je prepoln podatkov o vsem, kar potrebujete.
Lahko spremljate, kje v skupini oziroma na katerem odseku proge ste, koliko časa ste že na cesti, koliko moči ste že porabili in koliko je trenutno porabljate, kako hitri ste, mogoče je spremljati vse podatke, kot ste jih že vajeni na vašem števcu, ki ga verjetno imate na krmilu, le da je tu slikovno prikazano. Lahko se celo pogovarjate z drugimi kolesarji, lahko se izklopite in ste povsem sami s svojimi kilometri, lahko se poljubno napravite v kakršenkoli dres, lahko drugim pomahate, jih pozdravite …
Če smo trenažerje vedno primerjali z mučilnimi napravami, ki jih uporabljamo ob najslabšem vremenu, ko res ne moremo na kolo, potem zdaj lahko govorimo o najbolj zanimivem kolesarskem pripomočku.
In kje so minusi? Razen tega, da
Neo stane toliko kot dobro kolo, minusov ni videti. Da, vem, še vedno bo nekdo rekel, da gre raje ven, na zrak, proti vetru, čez prave klance.
Se strinjamo, vendar še vedno trdimo, da je interaktivni trenažer zelo zanimiv pripomoček za treniranje. Pravzaprav najbolj zanimiv pripomoček, kar so se jih doslej izmislili.
Komentarji