Kolesarski turizem je (še vedno) prihodnost

Najprej poglejmo primer iz prakse. Večina kolesarjev se bo strinjala z mano. Bliža se konec kolesarske sezone in naše društvo, ki šteje skoraj 50 aktivnih članov, bi se rado z nekaj dnevi skupnega kolesarjenja poslovilo od asfaltnih cest. V našem primeru gre za cestne kolesarje, specialkarje po domače. Vmes so povabljeni tudi vsi tisti člani, ki se raje vozijo s treking ali gorskimi kolesi.

Vodja društva izbere destinacijo in hotel. Ta hotel mu pošlje predračun, in če je cena sprejemljiva za večino članov, gremo na mini priprave ali na slovo od sezone skupnih voženj. 

Kam gremo? Ja, v Istro. Ne v slovensko, ampak hrvaško Istro. Gremo v Poreč, ker tam je kolesarjem prijazen hotel. Ni kolesarski hotel, ampak kolesarjem prijazen hotel. Torej, ta hotel ima kolesarsko garažo, ki je pod kamero in ključ lahko dobi samo imetnik sobe v hotelu. Ima tudi mini servisno delavnico z nekaj orodja in tlačilko, ima tudi nekaj tiskovine, na katerih so označene poti. Ne moti jih štrkljanje s kolesarskimi čevlji po hotelu, celo kolesarski jedilnik imajo, če to želimo. In to je vse. A ja, še to, kar je zelo zanimivo. Kdor ne zaupa shrambi pod kamero, lahko brez težav kolo, seveda, če je čisto, nese v sobo, ampak mora paziti na red in čistočo.

Verjamem, da je takih hotelov na slovenski obali tudi nekaj, vendar se sprašujem, zakaj jih kolesarji ne poznamo? Nekdo bo rekel, da gremo čez mejo zato, ker je tam več cest za kolesarjenje. Pravim, da jih ni več, če spomnim, kam vse lahko kolesariš, če recimo bivaš v Izoli. Možnosti je ogromno; proti Italiji, Hrvaški, Krasu, Goriškimi brdi, po koprskem zaledju, povsod so ceste prazne, osamljene. Ampak ni samo Istra privlačna za kolesarje, kaj pa Bela krajina, Dolenjska, Koroška, Prekmurje. Nisem slišal, da bi nek kolesarjem prijazen hotel kolesarskim društvom ali klubom poslal kaka vabila z reklamo. Verjetno zato, ker ne obstajajo. 

Pred dnevi sem obiskal kolesarsko vas v Ribnem. Lastnik hotela Ribno Matija Blažič je ves hotel, glamping in kolesarsko vas prilagodil kolesarjem. Letos je bilo vse polno gostov, še najmanj pa kolesarjev, mi je povedal! Mogoče bo drugo leto boljše in bo več kolesarjev dojelo, da imajo tam vse kar si poželijo.

Kolesarski turizem je pri nas še vedno nova turistična panoga

Ustvarila se je na podlagi opažanj, da je kolesarstvo in kolesarjenje v Sloveniji v močnem porastu. Statistika nam pravi, da se od leta 2010 naprej vsako leto več in več ljudi spravi na kolo, da bi z njim preživeli svoj prosti čas in ne zato, da bi se na primer peljali po opravkih, v službo, prodajalno … Po nekaterih podatkih ima Slovenija že več kot 8000 kilometrov označenih poti, a še ni med vodilnimi evropskimi kolesarskimi destinacijami. 

Statistika nam pokaže tudi dejstvo, da je iz leta v leto vse več družin, ki s kolesarjenjem skrbi za psihofizično kondicijo cele družine. Drugo dejstvo pa je, da, če se cela družina spravi na kolesa potem je varnost najnujnejše za kar mora biti poskrbljeno. 

Da, vemo in se zavedamo tudi to, da največjo varnost kolesarski družini poleg tehnično brezhibnih koles ponuja tudi cesta oz. pot po kateri kolesarijo, zato je opaziti vsako leto več in več označenih kolesarskih poti in stez. Seveda še zdaleč nismo dosegli sosednjih držav kot sta Avstrija in Italija vendar vsaj vneto delamo, da bomo nekoč lahko rekli, da je cela Slovenija prepletena oziroma povezana tudi s kolesarskimi stezami. Lansko leto je Mladinska knjiga Založba izdala Družinski kolesarski vodnik, največji do zdaj, v njem je kar 50 kolesarskih izletov po Sloveniji. Prvi ponatis je že na policah! Vse so prodali. 

Kaj pravzaprav kolesarski turizem sploh je?

V najboljši obliki to zgleda tako, da je nekje v skoraj idiličnem kraju kaka hiša s sobami ali na primer hotel, ki ima vso kolesarsko ponudbo. Med kolesarsko ponudbo pa spadajo: kolesa, ki so na voljo za izposojo. Na voljo je garaža za varno hrambo koles, mini servisna delavnica za popravilo koles, pralnica koles in kolesarskih oblačil. Kolesarski apartmaji oz. hoteli imajo na voljo vodiča, ki vas lahko pelje na kolesarski izlet ali trening. Imajo tudi zemljevide s pomočjo katerih vas usmerijo na kolesarske poti v bližini in poskrbljeno je za zdravo prehrano ter udoben počitek. Taki hoteli obstajajo. Le najti jih morate, ni jih veliko... še.

Mi smo preverili dva kolesarskega hotela oz. kolesarjem prijazna hotela. Vse je bilo tako kot smo pričakovali. V enem  so nam sicer povedali, da so prišli do točke, ko ne bodo imeli več sposojevalnice koles, kajti vsako leto več obiskovalcev pripelje s seboj svoja kolesa. Drugi so pa povedali, da jih bodo še imeli, ampak bodo navadna kolesa zamenjali z električnimi. Do zdaj so imeli 80 odstotkov navadnih in 20 električnih, zdaj bo obratno, kajti vsi se hočejo voziti le z električnimi. Prav tako smo pri vseh treh dobili vse kar smo hoteli. Torej dobili smo tudi mini servisne delavnice in bilo je možno oprati in očistiti vso kolesarsko opremo. Seveda nismo pogrešali garaž v katerih so bila kolesa varna.

V malo slabši obliki pa pri nekaterih kolesarskih hotelih manjka nekaj od naštete osnove. Se pravi, da ni delavnice ali izposoje koles in da ni vodiča, ki bi vas peljal po vam še neznanih poteh ali da vas lastnik celo ne zna napotiti na kako kolesarsko pot ali turo.  In vendar to ne moti zadovoljstva saj se taki ponudniki v največjih primerih »odkupijo« z udobno nastanitvijo, dobro hrano in seveda ponujajo hrambo koles. Pikolovstvo v slovenskem kolesarskem turizmu je naletelo na zmago. Nujno je napisati, da pa vseeno boste našli zase primerno destinacijo.

Dovolj je le da najdete en hotel, ki se ponaša z nazivom kolesarski in prepričan sem, da boste zadovoljni, ker so standardi za tak naziv pri nas zelo visoki. Turistična tiskovna agencija (TTA), je v želji, da bi bila ponudba kolesarskih izletov in počitnic boljša, uvedla kategorijo »kolesarska destinacija«, ter pripravila standarde za kolesarske hotele, hostle, kampe in turistične kmetije. Poleg primerne infrastrukture je glavno vodilo podajanje ustreznih informacij za vse kolesarje kot tudi urejenost in označenost kolesarskih poti ter vodništvo. Izdali so tudi najnovejši informacijski kolesarski zemljevid v katerem boste lahko našli vse kar je povezano s kolesarskim turizmom.

Slovenija za promocijo kolesarstva pri nas nameni 600.000 evrov na leto! Tako so povedali na GIZ-u, (Gospodarsko interesno združenje). Moram priznati, da če ni bi bil prijavljen na TTA novičnik, ne bi verjel, da to drži. 

Brez turističnih kolesarjev ni kolesarskega turizma

Kolesarski turisti so danes tako pogosti kot so bili na primer v osemdesetih letih pogosti smučarski turisti. Avtomobili s smučkami na strehi so med zimsko sezono drli v naša in tuja smučarska središča. Že nekaj poletnih sezon je opaziti, da so avtomobili s kolesi na strehi namenjena v turistična mesta kot so Kranjska Gora, Bohinj, Bled … V Kranjski Gori že nekaj sezon opažajo močan porast kolesarskih turistov, zato so se dokaj hitro prilagodili. Danes, če vprašaš kolesarja v Kranjski Gori, če je zadovoljen s ponudbo, bo ne mogel kaj hitro prenehati hvaliti vse, od turističnih delavcev in njihovih ponudb do prijaznih domačinov. Vse je na voljo. Če imate kolo s sabo ali si ga sposodite boste lahko kolesarili po označenih poteh v spremstvu vodiča ali sami kolikor si boste ur in kilometrov zaželeli.

Preverjeno s strani Poleta je, da so kolesarjem prijazni objekti zelo prilagojeni kolesarskim turistom, ki so po naši anketi tudi zelo zadovoljni. Pri najnatančnejšem povpraševanju kaj nam še manjka, so tisti, ki imajo največ kolesarskih zvezdic, ko gre za kolesarsko označbo hotelov povedali, da bi bilo idealno, če bi najbolj aktivni turistični kraji bili nekoč med sabo povezani tudi s kolesarsko potjo. Prav lastniki kolesarskih hotelov, hostlov, kampov in turističnih ekip si vedno znova prizadevajo, da bi čim več poti bilo označenih z kolesarskimi označbami in tako turistom omogočili še več zanimivih smeri oziroma poti.

Struktura gostov

V prvi vrsti kolesarji, ampak ne slovenski, pridejo in najdejo kolesarjem prijazen hotel. Za Slovence je vse predrago, smo slišali od ponudnikov, ki pa si s tem ne belijo las, saj so tujci zelo hvaležni za ponudbo. Torej Slovenec gre raje v tujino, ker je tam cenejše? Ni nujno, lahko samo, da je tam boljše ... Slovenski kolesarski turizem se še razvija, še zdaleč pa ni dosegel pričakovanega glede na povpraševanje. Da je na vrhuncu oz. da je odlično razvit vam bom povedal šele takrat, ko vam bom na mah, iz glave, naštel vsaj deset kolesarskih hotelov, glampingov, hiš, kmečkih turizmov,... ne samo kolesarjem prijaznih.