Indija vstopa v drugo četrtino 21. stoletja kot država izjemnih kontrastov, polna samozavesti in občutka »neskončnih možnosti«, kot jo je med nedavnim obiskom v presežkih opisal ameriški podpredsednik J. D. Vance. Gospodarska in demografska moč z naraščajočim mednarodnim vplivom jo postavljata v vlogo svetovne sile prihodnosti.

A njen vzpon spremljajo tudi veliki izzivi, kot so notranje varnostne grožnje. To so znova pokazali brutalen teroristični napad na turiste v Kašmirju, ki se je časovno ujel prav z Vanceovim obiskom, ter kompleksni in pogosto napeti odnosi z največjo tekmico v regiji, Kitajsko. V tem zapletenem geopolitičnem okolju Indija išče svojo pot in krepi strateška partnerstva, med katerimi postaja zavezništvo z Združenimi državami Amerike čedalje pomembnejše, kar je potrdil tudi Vanceov obisk, namenjen poglobitvi sodelovanja na gospodarskem in obrambnem področju. Njegovo sporočilo je bilo jasno: od moči ameriško-indijskega partnerstva bo odvisna prihodnost tega stoletja.

V govoru pred zbranimi poslovneži, diplomati in študenti je Vance predstavil vizijo, v kateri je moč partnerstva med Združenimi državami in Indijo odločilna za usodo prihodnjih desetletij. Po njegovem mnenju uspešno sodelovanje med državama obeta »uspešno in mirno 21. stoletje«, medtem ko bi neuspeh lahko pomenil »zelo mračno obdobje za vse človeštvo«.

Vance kritiziral zahodno miselnost

Vance je v svojem nastopu slikal podobo Indije kot dinamične, rastoče sile, polne vitalnosti, občutka neskončnih možnosti in ponosa na indijsko identiteto. To je postavil v oster kontrast s po njegovem mnenju preveč prisotnim samozanikanjem in celo strahom pred prihodnostjo v nekaterih vodilnih krogih na Zahodu. Kritiziral je miselnost, ki vidi človeštvo kot vedno le eno slabo odločitev stran od katastrofe in širi pesimizem, v slogu »svet se bo kmalu končal, ker kurimo preveč goriva, proizvajamo preveč stvari ali imamo preveč otrok«. Posledica takšnega razmišljanja naj bi bil umik od vlaganj v prihodnost, zapiranje energetskih virov in celo pozivi državam, kot je Indija, naj ne rastejo.

Vance je v svojem nastopu slikal podobo Indije kot dinamične, rastoče sile, polne »vitalnosti«, »občutka neskončnih možnosti« in »ponosa na indijsko identiteto«. FOTO: Kenny Holston/AFP

»Predsednik Donald Trump zavrača te propadle ideje,« je poudaril Vance. »Želi si, da Amerika raste, želi si, da Indija raste, in želi si graditi prihodnost s partnerji po vsem svetu.« V tem kontekstu je izpostavil tudi indijskega premiera Narendro Modija, s katerim se je srečal dan pred govorom. Pohvalil ga je kot resnega voditelja, ki globoko razmišlja o prihodnji blaginji in varnosti Indije, ne le za čas svojega mandata, ampak za prihodnje stoletje. Vance je omenil, da je Indija, domovina staršev njegove žene, polna topline, s katero sta bila z družino tudi sprejeta.

Trgovina in obramba v ospredju pogovorov

Poleg širše vizije partnerstva je bil obisk ameriškega podpredsednika namenjen tudi zelo konkretnim ciljem na gospodarskem in obrambnem področju. Kot poroča tiskovna agencija AP, je Vance v Džaipurju potrdil prelomno novico: ZDA in Indija sta dokončno uskladili tako imenovana izhodišča za pogajanja.

Cilj tega dogovora je ambiciozen – predsednika obeh držav sta že februarja napovedala namero, da do leta 2030 več kot podvojita medsebojno blagovno menjavo na 500 milijard dolarjev na leto. Za Indijo je hiter napredek pri pogajanjih še posebej pomemben, saj si New Delhi, kot poroča BBC, obeta, da bi s sklenitvijo sporazuma lahko preprečil uvedbo visokih carin na indijski izvoz v ZDA, ki jih je sicer napovedal predsednik Trump.

Ta je v začetku aprila uvedel 90-dnevni premor pri uvajanju novih carin za večino držav in s tem ponudil čas za pogajanja. Vance je poudaril, da Trumpova administracija išče partnerje na podlagi poštenosti in skupnega nacionalnega interesa ter medsebojnega spoštovanja do delavcev, ne pa zgolj kot vir poceni delovne sile, kar je očital prejšnjim ameriškim vladam v odnosu do Indije. Obenem je Indijo pozval k odpravi nekaterih necarinskih ovir za dostop ameriških izdelkov, kot je etanol, na indijski trg, pri čemer je Modija označil za zahtevnega pogajalca, ki se trdo bori za interese svoje države.

Vance je pohvalil Modija kot resnega voditelja, ki globoko razmišlja o prihodnji blaginji in varnosti Indije, ne le za čas svojega mandata, ampak za prihodnje stoletje. FOTO: David Dee Delgado/Reuters

Drugi ključni poudarek Vanceovega obiska je bilo obrambno sodelovanje. Poudaril je, da imata državi že zdaj enega najtesnejših odnosov na svetu, saj ZDA izvajajo več vojaških vaj z Indijo kot s katero koli drugo državo. Spomnil je, da imajo ZDA Indijo za pomembnega obrambnega partnerja, kar je status, ki ga Washington namenja le najbližjim zaveznikom. Kljub temu pa si ZDA želijo še tesnejšega sodelovanja. »Želimo si več sodelovanja. Želimo si več skupnega dela. In želimo si, da bi vaš narod kupil več naše vojaške opreme, o kateri seveda verjamemo, da je najboljša,« je bil Vance neposreden v svojem govoru.

Energetska in tehnološka prihodnost v znamenju sodelovanja z ZDA

Prav za uresničitev teh ambicioznih razvojnih ciljev Indija potrebuje ogromne količine energije in napredne tehnologije. Tu Združene države vidijo veliko priložnost za poglobitev sodelovanja, je v Džaipurju poudaril Vance. »Administracija [predsednika Trumpa] priznava, da je poceni, zanesljiva energija bistven del proizvodnje in bistven del gospodarske neodvisnosti za oba naša naroda,« je dejal. Dodal je še, da povečana ameriška proizvodnja nafte in plina ne koristi le Američanom, ampak lahko tudi Indiji.

»Verjamemo, da bo vaš narod imel koristi od ameriškega izvoza energije in širitve tega izvoza. Lahko boste gradili več, proizvedli več in rasli hitreje, in to z veliko nižjimi stroški za energijo,« je ponudil Vance. ZDA naj bi bile pripravljene Indiji pomagati tudi pri raziskovanju lastnih naravnih virov, vključno z nahajališči zemeljskega plina v morju in zalogami kritičnih mineralov. Pozdravil je tudi nedavno napoved Modijeve vlade o spremembi indijske zakonodaje o civilni jedrski odgovornosti, kar bi po Vanceovem mnenju lahko odprlo vrata za izvoz ameriških malih modularnih reaktorjev (SMR) in gradnjo večjih reaktorjev ameriškega dizajna v Indiji.

Indijsko gospodarstvo je po ocenah Svetovne banke leta 2023 doseglo vrednost 3,5 bilijona ameriških dolarjev. FOTO: Francis Mascarenhas/Reuters

Energetska varnost pa je, kot je poudaril Vance, tesno povezana tudi z indijskimi ambicijami na področju umetne inteligence (AI). »Ni prihodnosti AI brez energetske varnosti in energetske prevlade,« je dejal. Tehnološko sodelovanje naj bi bilo zato še en ključni steber prihodnjih odnosov.

Vance je izpostavil pobudo US-India TRUST, ki sta jo zagnala Trump in Modi in ki naj bi gradila na milijardnih naložbah, ki so jih ameriška podjetja že napovedala po Indiji. »V prihodnjih letih bomo videli podatkovne centre, farmacevtske izdelke, podmorske kable in nešteto drugih kritičnih surovin, ki se bodo razvijale in gradile zaradi ameriško-indijskega gospodarskega partnerstva,« je napovedal Vance in poudaril pomen medsebojnih naložb ter večjega dostopa ameriških podjetij na indijski trg.

Varnostni izzivi

Prav medtem, ko je ameriški podpredsednik Vance v Džaipurju govoril o velikem potencialu Indije, je državo pretresla novica o enem najhujših terorističnih napadov na civiliste v Kašmirju v zadnjih letih. V torek, 22. aprila, so oboroženi napadalci v priljubljenem turističnem območju Baisaran blizu mesta Pahalgam v okrožju Anantnag streljali na skupino turistov. Po poročanju svetovnih medijev, kot so CNN, BBC in Reuters, ki so navajali lokalne policijske in varnostne vire, je bilo v napadu ubitih najmanj 26 ljudi, večinoma indijskih turistov iz drugih delov države, med žrtvami pa so bili domnevno tudi domačini in vsaj en tujec (Nepalec). Več deset ljudi je bilo ranjenih.

Napad se je zgodil na odmaknjenem gorskem travniku, priljubljenem za jahanje in izlete, kamor ni mogoče priti z vozili. Priče so opisovale kaos, ko so napadalci iz bližnjega gozda začeli streljati vsevprek. Modi je napad označil za gnusno dejanje in obljubil, da storilcem ne bo prizaneseno.

Notranji minister Amit Shah je nemudoma odpotoval v Kašmir na krizni sestanek. Napad so ostro obsodili tudi številni svetovni voditelji, med njimi predsednik ZDA, ruski predsednik Vladimir Putin in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Podpredsednik Vance, ki je bil v času napada v Indiji, je prek omrežja X izrazil sožalje: »Naše misli in molitve so z njimi, ko žalujejo ob tem grozljivem napadu.« Tragični dogodek je tako vrgel temno senco na sicer pozitivno naravnani obisk ameriške delegacije in znova opozoril na krhko varnostno situacijo v tej nemirni regiji.

Odgovornost za napad v Pahalgamu je po poročanju varnostnih virov, ki jih navaja tiskovna agencija Reuters, prek družbenih omrežij prevzela malo znana vojaška skupina The Resistance Front (TRF). Kot motiv so menda navedli nasprotovanje priseljevanju tujcev, ki naj bi povzročalo demografske spremembe v Kašmirju.

Prebivalci Indije so protestno zakurili pakistansko zastavo, saj menijo, da za teroristično skupino, ki je izvedla napad, stoji pakistanska država. FOTO: Reuters

Skupina TRF sicer ni neznanka za indijske varnostne organe. Po pisanju časnika Indian Express, ki se sklicuje na uradne vire indijskega notranjega ministrstva, se je skupina pojavila leta 2019, po odpravi posebnega statusa Kašmirja. Indija jo je januarja 2023 uradno razglasila za teroristično organizacijo in jo vidi predvsem kot krovno organizacijo oziroma krinko za zloglasno, v Pakistanu bazirano in mednarodno prepovedano teroristično skupino Laškar-e-Taiba (LeT).

Razlog za to »preimenovanje« naj bi bil po mnenju indijskih uradnikov poskus skupine LeT in njenih podpornikov v Pakistanu, da prikažejo vojaško prezenco v Kašmirju kot avtohtono odporniško gibanje (ime Odporniška fronta zveni bolj sekularno) in se tako izognejo mednarodnemu pritisku ter nadzoru financiranja terorizma (FATF). Kljub temu indijsko notranje ministrstvo TRF pripisuje odgovornost za novačenje mladih po spletu, širjenje teroristične propagande, tihotapljenje orožja in mamil iz Pakistana ter načrtovanje napadov na varnostne sile in civiliste, vključno s pripadniki verskih manjšin.

Napeti odnosi s Kitajsko na meji

Poleg notranje grožnje terorizma, ki ima po mnenju New Delhija močne čezmejne povezave s Pakistanom, pa Indijo bremenijo tudi dolgotrajne in kompleksne napetosti s Kitajsko. Odnosi med azijskima velesilama so zgodovinsko zaznamovani z nerešenim mejnim sporom vzdolž tisoče kilometrov dolge Linije dejanskega nadzora (LAC) v Himalaji, ki je leta 1962 privedel celo do krajše, a krvave vojne.

Čeprav je državama v zadnjih desetletjih uspelo vzpostaviti dobre gospodarske odnose, mejna vprašanja ostajajo vir nezaupanja. Sporna so predvsem območja Aksai Čin (pod kitajskim nadzorom, a si ga lasti Indija) in Arunačal Pradeš (pod indijskim nadzorom, a si ga lasti Kitajska). V zadnjem desetletju so se napetosti znova povečale, zlasti po spopadu v dolini Galwan leta 2020, ki je zahteval življenja na obeh straneh – prvič po več desetletjih.

Obe državi pospešeno krepita vojaško infrastrukturo vzdolž meje, kar dodatno povečuje tveganje za incidente. Strateško partnerstvo med Kitajsko in Pakistanom pa za Indijo predstavlja še dodaten izziv, saj jo postavlja pred možnost konflikta na dveh frontah. To tudi pojasnjuje, zakaj Indija aktivno išče in krepi zavezništva z drugimi silami, kot so ZDA in partnerice v okviru formata Quad.

Prav v času, ko je ameriški podpredsednik Vance v Džajpurju govoril o velikem potencialu Indije, je državo pretresla novica o enem najhujših terorističnih napadov na civiliste v Kašmirju v zadnjih letih. FOTO: Tauseef Mustafa/AFP

Indijski ocean postaja še eno ključno prizorišče strateškega tekmovanja med Indijo in Kitajsko. Regija je izjemno pomembna za obe državi zaradi vitalnih pomorskih trgovskih poti, po katerih poteka velik del svetovne trgovine z nafto in blagom. Kitajska v zadnjih letih pospešeno krepi svojo gospodarsko in vojaško prisotnost v regiji, med drugim z vlaganji v pristaniško infrastrukturo v državah ob Indijskem oceanu (strategija, ki jo nekateri analitiki imenujejo Niz biserov).

Indijska vlada pod vodstvom premierja Modija si je zastavila ambiciozen cilj, da Indija do leta 2047, ko bo obeležila stoletnico neodvisnosti, postane razvito gospodarstvo z BDP na prebivalca v višini 20.000 dolarjev. FOTO: Priyanshu Singh/Reuters

Indija, ki Indijski ocean tradicionalno vidi kot del svoje naravne sfere vpliva, na kitajsko širitev gleda z nezaupanjem in jo dojema kot potencialno grožnjo svojim interesom. Indija zato krepi mornarico in obalno stražo ter išče partnerstva z drugimi pomorskimi silami. Pri tem je ključno sodelovanje z Združenimi državami. Naraščajoča militarizacija regije pa po mnenju nekaterih analitikov prinaša tudi tveganja in otežuje sodelovanje pri reševanju skupnih problemov, kot je na primer piratstvo, piše Reuters.