Borilne veščine za vsakdanje življenje

Borilni športi in veščine so med najštevilčnejšimi športnimi aktivnostmi na svetu. Čeprav je zaradi raznolikosti borilnih sistemov zelo težko podati natančno število vseh vadečih, lahko za ilustracijo izpostavimo, da naj bi samo karate treniralo okoli 100 milijonov ljudi v 192 državah sveta.

Karate sicer velja za najbolj razširjeno borilno veščino, čeprav predstavlja le eno metodo v množici različnih borilnih šol, športov in organizacij.  Mnoge izmed njih delujejo tudi pri nas. Kljub številčnosti in raznovrstnosti  imajo borilne veščine tudi neizkoriščen potencial, ki bi lahko dvignil njihov pomen v moderni družbi. Borilne veščine se neposredno ukvarjajo z borbenim vedenjem, ki velja za enega izmed bazičnih in najbolj pomembnih vedenj v naravi. 

Aktivno ukvarjanje z borilnimi dejavnostmi nam lahko, poleg celostne psihofizične vadbe, pomaga tudi razumeti posamezne razsežnosti borbenega vedenja, kontrolirati našo agresivnost, jezo in nezadovoljstvo in oblikovati zdravo tekmovalnost in borbenost. Da bi lahko izkoristili omenjeni potencial, je pomembno, da dobro razumemo raznolikost in pomen borbenega vedenja ter cilje in metode posameznih borilnih veščin.
 

Kakšne izkušnje lahko spoznamo v borilnih veščinah

V seriji člankov o »Borilnih veščine za vsakdanje življenje« bomo poskušali odgovoriti na različna vprašanja, ki nam bodo pomagala razumeti širši pomen borilnih znanj. Kakšen je pomen borbenega vedenja? Kakšna je razlika med agresivnim in borbenim vedenjem? Kakšni so ideali borilnih veščin? Kakšno vlogo lahko borilne veščine in športi igrajo danes? Kakšna je razlika med veščino in športom? Ali obstajajo univerzalni principi učinkovitega gibanja v borilnih veščinah in ali lahko te principe prenesemo tudi na druga področja? Ali lahko z njihovo pomočjo bolje razumemo naše borbene odzive in se jih naučimo tudi spreminjati? Katere borilne veščine in športe lahko srečamo pri nas? Katere izmed njih so primerne za otroke, mladostnike, odrasle in katere bi lahko priporočili starostnikom?

Z odgovori na ta in tudi druga vprašanja bi radi pripomogli k boljšemu razumevanju pomena borilnih znanj in izpostavili bogastvo izkušenj, ki so se akumulirala v več tisočletjih njihovega razvoja in nam lahko pomagajo bolje razumeti nas same, naš odnos do sočloveka in do okolja, v katerem živimo.

Pomen borbenega vedenja

Veliko zanimanje za vadbo borilnih veščin ni posledica medijske prepoznavnosti, ki bi se lahko primerjala z najbolj popularnimi športi, prav tako ni povezana z velikimi finančnimi vložki. Eden glavnih razlogov je najbrž v tem, da borilne veščine nikoli niso bile samo šport. Bile so del nas, od prazgodovine naprej. Borilna znanja so se tako začela razvijati z razvojem prvih orodji in orožij in so nas v taki ali drugačni obliki spremljala do današnjega časa. Uporabljalo se jih je pri lovu, vojaških spopadih, obrambi plemena in skupnosti, za zabavo množic pa tudi kot vir izkušenj pri oblikovanju filozofij in religij. 

Borilna znanja so tako tesno prepletena z borbenim ali teritorialnim vedenjem, ki velja za eno izmed osnovnih vedenj v naravi. Teritorialna vedenja se v naravi sprožijo takrat, ko je ogroženo ozemlje, znotraj katerega lahko živo bitje zadovolji svoje biološke potrebe, torej varnost, ustrezno temperaturo, hrano, spolnega partnerja in ustrezen socialni (hierarhični) status pri socialnih živalih. Zagotavljanje teh bioloških potreb omogoča preživetje živega bitja in ohranjanje njegove vrste.  Iz evolucijskega stališča je borbeno vedenje osnova preživetja in do neke mere se življenje brez borbenega nagona ne bi moglo ohraniti.

Borbene situacije in z njimi povezana vedenja so torej prepletena z življenjem živih bitji in tudi človeka. Borimo se za hrano, za spolnega partnerja, za svojo družino in ožjo socialno skupnost, za nacijo, za naše ideje in prepričanja. Borimo se v športu, v znanosti in politiki. Borba je del našega vsakdanjega življenja. Borbeno vedenje se izraža na različne  načine od agresivnih in nasilnih vedenj, pa do nenasilnih in mirnih oblik prizadevanja za zaščito interesov posameznika ali skupine.
 

Nasilne in agresivne oblike boja

 Izrazito nasilne in agresivne oblike boja med pripadniki iste vrste, kot so recimo bojni pohodi opic na sosednja ozemlja, so v naravi dokaj redki. Znani so primeri, ko opice na bojnih pohodih pobijejo podrejeno skupino in se izživljajo nad njihovimi mladiči. Borbeno vedenje je v naravi v večini primerov regulirano z različnimi ritualnimi vedenji, ki preprečujejo, da bi bili spopadi med pripadniki iste vrste usodni.

Nastavljen vrat pri volkovih tako pomeni konec boja in podreditev šibkejšega člana tropa. Čeprav je lahko boj za vzpostavljanja hierarhičnega statusa znotraj tropa volkov videti nasilen in agresiven, v spopadih redko pride do usodnih poškodb. Boj se dogaja znotraj točno določenih nezapisanih pravil. Podobna pravila lahko odkrijemo tudi pri borilnih in drugih športih. Boksarja spoštujeta boksarski dogovor. V boju ne uporabljata komolcev, nog, vzvodov, se ne grizeta in ne uporabljata orožja. Boj se torej dogaja znotraj točno določenih pravil. In čeprav je boks nevaren in boleč, boksarjev namen ni ubiti svojega nasprotnika. Oba tekmovalca poznata in tudi sprejemata dogovorjena pravila in potencialno nevarnost, ki jih predstavljajo različne poškodbe in možnost nokavta.

Čeprav ljudje znamo spoštovati dogovorjena pravila boja in znamo ločevati med častnim in nečastnim bojem, je nasilno in agresivno vedenje precej bolj značilno za človeka, kot za živali. Sposobnost abstraktnega razmišljanja in naša domišljija nam na eni strani omogoča hiter tehnološki razvoj, na drugi strani pa nam omogoča tudi izumljanje najrazličnejših načinov mučenja, poniževanja in celo usmrtitev sočloveka. Take nečastne in nasilne oblike boja, se niso dogajale samo v preteklosti, ampak so žal del našega vedenja in nenehno vznikajo na različnih koncih sveta.  Nasilje in genocidi v Ruandi, Bosni, Siriji, Mjanmaru, islamski ekstremizem, neonacizem in druge oblike skrajnih gibanj na zahodu, so samo ene od oblik izrazito nasilnega in agresivnega reševanja konfliktnih situacij.  

Boj za lastna prepričanja, ideje, oblast, hrano in preživetje je vedno bil prepleten tudi z nasiljem in agresijo. Naša borbena vedenja v osnovi vodijo podobni ali pa isti mehanizimi, kot sprožajo borbena vedenja v naravi. Te mehanizme lahko s pomočjo naše sposobnosti abstraktnega razmišljanja, oblikovanja idej in prepričanj usmerjamo v različne smeri. Z ustrezno vadbo in širšim vpogledom v mehanizme borbenega vedenja se lahko naše borbene vzgibe naučimo tudi kontrolirati in jih usmerjati v manj destruktivne in bolj produktivne oblike boja.
 

Nenasilne oblike boja

Boj je v naravi tesno povezan s preživetjem posameznega organizma in vrste. Mnogo socialnih živali si pri preživetju pomaga tudi z nenasilnimi oblikami prizadevanja za obstoj. Med take oblike spada medsebojna pomoč, skupna skrb za mladiče in tudi različne oblike altruizma, pri katerih se je posamezno bitje pripravljeno žrtvovati za svoj trop. Podobno tudi v človeški zgodovini poznamo mnoge oblike boja, ki niso temeljile na nasilju in uničevanju. Boj za pravice žensk, Gandijev nenasilni upor, boj za pravico živali in okolja in še mnogo drugih. Vse te različne oblike boja kažejo na to, da so njegovi nameni in cilji lahko uresničeni na osnovi različnih borbenih strategij.

Nekatere uporabljajo nasilje, druge pa cilje dosežejo z mirnim in osredotočenim prizadevanjem za varovanje pravic določene socialne skupnosti, okolja in nacije. V zadnjem času se žal zdi, da se mirne oblike boja vse težje postavljajo po robu poziciji moči ter verbalnim in fizičnim oblikam nasilja, agresije in genocida.  Vedno večji socialni, kulturni in tudi ekološki konflikti v svetu so samo še en dodaten razlog, da bolje spoznamo naravo borbenega vedenja in ugotovimo, kaj na nivoju njegovega razumevanja in spreminjanja ter oblikovanja lahko prispevajo borilne veščine.
 

Nenasilen boj v  borilnih veščinah

Načeloma večino borilnih veščin zagovarja častne oblike boja, spoštovanje pravil in dogovorov, nekatere izmed njih pa izpostavljajo tudi pomen nenasilnega boja. Usmerjajo se v oblikovanje posameznikove osebnosti, ki je sposobna spoštovati nasprotnika in na odločen in neagresiven način zagovarjati in braniti svoja stališča. Začetnik karateja G. Funakoshi poudarja, da cilj vadbe karateja ni v zmagi ali porazu, ampak v oblikovanju častnega značaja vadečih. V skladu s klasiki tai čija borba ni omejevanje, nezadostnost, ločitev in upiranje, ampak prilepiti se, ohranjati, povezati se in slediti. Začetnik Aikida M. Ueshiba pa nas uči, da je neuspeh ključ do uspeha, vsaka napaka nas lahko nauči nečesa novega. 

S pomočjo borilnih veščin in športov lahko v varnem okolju izkusimo borbeno situacijo. Se naučimo prepoznavati in premagovati strah, jezo in frustracije, ki sprožajo agresivna vedenja in se trudimo oblikovati zdravo borbenost in tekmovalnost. Zaradi raznovrstnosti borilnih sistemov in metod, je pomembno širše poznavanje borbenega vedenja, ki nam omogoča, da lahko ocenimo namene in metode posameznih borilnih veščin in športov in da izberemo tiste, ki najbolj ustrezajo našim željam in pričakovanjem ter nam ponudijo uporabne rešitve za naše vsakdanje življenje. 

***
dr. Jernej Sever