Neomejen dostop | že od 9,99€
»Opolnomočenje žensk ni le pravilna, ampak tudi strateška in pametna odločitev. Ne morete izpustiti polovice populacije, ko se sprejemajo odločitve o izzivih sodobnega sveta, in hkrati pričakovati, da bodo rešitve učinkovite,« je poudarila dr. Aubrey Paris, svetovalka za vprašanja enakosti spolov, podnebne spremembe in inovacije v uradu ameriškega državnega sekretarja za globalna ženska vprašanja.
Ženske ostajajo v ozadju, ko govorimo o znanosti in tehnologiji. Po podatkih ameriškega združenja univerzitetnih izobraženk (AAUW) na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) deluje le 28 odstotkov žensk. Pogosto so plačane manj, njihove kariere so krajše, vodilnih mest ne zasedajo, moški kolegi se še vedno kitijo z njihovim delom, njihove zasluge za uspeh pa potiskajo v ozadje. »Prav zato moramo vseskozi opozarjati, da so dekleta in ženske povsem enako sposobne na teh področjih kot fantje in moški. V ospredje je treba postavljati prave vzore: ženske, ki dokazujejo, da je mogoče uspeti tudi na izrazito moškem področju. Pokazati moramo in razložiti, da njihovo delovanje ni dobro le zanje, ampak je dobro in celo nujno tudi za celotno družbo,« je poudarila Aubrey Paris. Po izobrazbi je kemičarka in je tudi sama kot znanstvenica doživela »razlike v obravnavi, ko se je dvomilo o moji strokovnosti samo zato, ker sem bila ženska v sobi, polni moških«. Prav zato se ji zdi še kako pomembna promocija, da se dekleta odločijo za študije naravoslovnih in tehniških ved ter da vztrajajo v karieri, kljub, žal, preštevilnim oviram.
»V izobraževanju ter v akademskem in zasebnem sektorju moramo ustvariti razmere, ki dovoljujejo ženskam, da uspejo. Zelo pomembno je, da že otrokom vcepimo prave vrednote, da so spoli enakopravni, da imamo vsi enake možnosti za uspeh na kateremkoli področju. Žal so še vedno okolja, ki – morda sicer nenamerno – odvračajo ženske od teh področij. Še vedno se bojujemo s stereotipi,« je izpostavila in dodala, da je zelo pomembno tudi to, da se ženske povezujejo med seboj, da si delijo dobre prakse ter da se o tem čim več govori tudi v medijih.
Mladim dekletom, ki so pred težko odločitvijo, kateri študij naj izberejo, svetuje, naj ne podvomijo o sebi in svojih sposobnostih, čeprav jih morda okolica podcenjuje. »Če želite delovati v znanosti, ste za to vsekakor sposobne. Dvomi, ki jih vzbuja okolica, naj bodo za vas motivacija, da vztrajate, in ne vzrok, da se podate na drugo pot,« je bila jasna.
»Dvomi, ki jih vzbuja okolica, naj bodo za vas motivacija, da vztrajate, in ne vzrok, da se podate na drugo pot.«
Aubrey Paris
Poleg prizadevanja za večje vključevanje deklet in žensk v znanost je področje delovanja Aubery Paris predvsem opozarjanje na to, kako podnebne spremembe vplivajo nanje ter kakšne so rešitve. »Na eni strani želimo opozarjati, da so ženske precej na slabšem zaradi posledic podnebnih sprememb, na drugi pa si želimo, da bi one prevzele pobudo v boju proti podnebnim spremembam.«
Kako drugače globalna okoljska kriza vpliva na ženske? »Eden izmed primerov je dosegljivost virov, denimo hrane ali vode in drugih naravnih virov. Marsikje po svetu hrane vsak dan primanjkuje, kar ženske prizadene prej kot moške, po eni strani zaradi družbenih ureditev, po drugi, ker se pogosto prav one na račun otrok oziroma celotne družine prve odrekajo hrani. Na številnih območjih so ženske odgovorne, da za družine zagotovijo hrano ali vodo. Ker teh virov vse bolj primanjkuje, ženske ne izpolnijo svoje vloge v družbi ali pa za to porabijo bistveno več časa. Če je bila prej pot do vodnjaka dolga 30 minut, se lahko, ko prvi presahne, podaljša na več ur. To pa pomeni, da se ženske odrečejo drugim rečem, velikokrat najprej izobraževanju. Ali pa pustijo delo, ki jim je že tako zagotavljalo le malo finančne varnosti, saj je praviloma slabo plačano,« je v pogovoru opozorila dr. Parisova, ki se je v Sloveniji srečala s predstavniki različnih univerz in inštitutov.
»Ob tem se poveča tudi nasilje nad ženskami. Te se morajo podati na neznana območja, da zagotovijo vodo in hrano, in tam so izpostavljene. Vse več je tudi prisilnih porok deklic. Če pomislimo še na naravne nesreče, so ženske pogosto znova na slabšem, saj v začasnih bivališčih spet doživljajo nasilje.«
Ti primeri so večinoma iz držav v razvoju. »Nujno je, da te probleme svet prepozna. Zdi se nam pomembno, da o tem govorimo tudi v razvitem svetu in podpremo ženske, ki delujejo na tem področju. Po drugi strani namreč lahko govorimo tudi o priložnostih. Da bi rešili omenjene probleme, moramo najti trajnostne prakse, inovativne rešitve, vse to odpira delovna mesta in do teh morajo nujno imeti dostop tudi ženske,« je poudarila in nadaljevala: »Ženske in dekleta v razvitih državah so med najglasnejšimi pri opozarjanju na dogajanje v državah v razvoju, ki so na Zahodu pogosto povsem spregledane, ko govorimo o podnebni krizi. Te ženske so voditeljice, ki jih želimo podpreti. Zelo je pomembno, da so ženske za mizo, za katero se sprejemajo odločitve, pa naj bo na ravneh nacionalnih vlad, lokalnih odborov, na mednarodni ravni, v podjetjih, multinacionalkah. Podatki kažejo, da če so ženske udeležene pri sprejemanju odločitev, so te bolj v prid zaščiti narave.«
Kot raziskovalka seveda spremlja napredek tako v znanosti kot tehnologiji, ki je ključen za boj proti podnebnim spremembam in za prilagajanje nanje. »Vendar največji napredek morda niti ni na področju znanosti in tehnologije, ampak v programih in iniciativah, v katerih so se oblikovale rešitve za posamezne skupnosti. Vsekakor bomo morali združiti vsa sredstva, ki jih imamo na voljo, da se bomo uspešno bojevali proti globalni krizi,« je še povedala sogovornica, ki je oblikovala iniciativo Inovation station (postaja inovacij), v kateri se združujejo ženske, ki razvijajo rešitve v boju proti podnebnim spremembam in izmenjujejo dobre prakse.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji