Že kot otrok je razstavil vse, kar se je razstaviti dalo

Dr. Igor Vaskivskyi je znanstveni sodelavec na Odseku za kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan in raziskovalec v Centru odličnosti Nanocenter.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje delam v optičnem laboratoriju. Pri naših raziskavah imamo veliko postavitev instrumentov »naredi sam«, da jih tako prilagodimo konkretnemu eksperimentu. Zato je včasih delo v laboratoriju podobno igranju z lego kockami. Z uporabo ogledal, leč, filtrov ali bolj kompleksnih modulatorjev »pripravimo« in usmerimo laserski žarek na vzorec. Z detekcijo odbite ali prepuščene svetlobe lahko sklepamo o elektronski strukturi materiala. Da vse to sestavim, imam v rokah pogosto izvijač – verjetno je ravno izvijač instrument, ki ga uporabljam najpogosteje.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kaj se dogaja s kompleksnimi snovmi na zelo kratki časovni skali, reda femtosekund, in kako se odzovejo na zunanje motnje, na primer zaradi vzbuditve z laserjem ali električnim tokom. Zanimajo me predvsem materiali, v katerih elektronov ne smemo obravnavati kot posameznih delcev, ampak je treba obravnavati tudi interakcije med njimi. V takih materialih pogosto opazimo »nenavadna« stanja, kot so superprevodnost, različne magnetne ureditve in ureditve električnih nabojev. Eksperimentalno poskušam dobiti vpogled v mikroskopske lastnosti takih materialov in s tem želim razumeti, kako in zakaj te edinstvene lastnosti in stanja nastanejo.

Zakaj imate radi znanost?

Ker sem radoveden. Poleg tega težko verjamem na besedo in vedno potrebujem logično razlago in dokaze. Prav to nam prinaša znanost.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Edinstvena stanja materialov, ki jih preučujem, lahko uporabljamo v zelo različne namene, recimo za izdelavo energetsko učinkovitejše in hitrejše elektronike. Na primer, pred nekaj leti smo predstavili novo vrsto ultrahitrih pomnilniških elementov za superračunalnike.

Pred kratkim smo prvi pokazali, kako lahko naredimo učinkovit modulator rentgenske svetlobe, ki temelji na hitrem preklapljanju med različnimi kvantnimi stanji. Takšna naprava lahko popolnoma spremeni pristope k izdelavi elektronskih vezij in bistveno poveča učinkovitost proizvodnih postopkov, v katerih se uporablja rentgenska svetloba.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Moji starši so to verjetno zaslutili, ko sem bil še v osnovni šoli. Že takrat sem z veseljem raziskoval, kako delujejo različne reči: od kljuke na vratih do likalnika, televizorja ali računalnika. Teoretične razlage mi niso zadoščale. Ko starši niso videli ali so bili v službi, sem opravljal svoje »eksperimentalno delo«; pazljivo sem razstavljal in preučeval vse te zanimive naprave. Izkazalo se je, da je vsako vedno mogoče razstaviti. Sestaviti jo nazaj, še posebej tako, da starši ničesar ne opazijo, pa je pogosto bolj zapleteno ... Še vedno sem presenečen nad potrpežljivostjo očeta, ki je vse to popravljal zvečer po službi.

Sam pa pravzaprav še po doktoratu nisem bil prepričan, ali se bom še naprej ukvarjal z raziskovanjem.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad potujem, vedno rad vidim kaj novega. Rad se ukvarjam s fotografijo, snemanjem in obdelavo videoposnetkov. Uživam tudi v programiranju in delu z različnimi pametnimi pripomočki za uporabo v vsakdanjem življenju.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in želja razumeti, kako stvari delujejo. Znanstvena vprašanja so preveč kompleksna (drugače bi že zdavnaj vedeli vse odgovore), zato je pomembno tudi logično razmišljanje, s katerim najdeš nove pristope ali smiselne načine za poenostavitev problema.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če bi znal odgovoriti, to ne bi bilo resno odkritje, ampak samo inkrementalna izboljšava. Zato predlagam, da se pustimo presenetiti.

Igor Vaskivskyi FOTO: osebni arhiv   

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Za zdaj ne, je predolga pot, jaz pa ne maram čakati … Mogoče bi šel s teleportacijo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ravno v tej kategoriji upam na neko prelomno odkritje, ki ga še ne znamo napovedati. Kot kaže, obnovljivi viri in jedrska fisija ne bodo nikoli pokrili celotne potrebe po energiji. V daljšem obdobju upam, da nam bo pomagala jedrska fuzija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Teslo. Zanima me, kaj bi rekel, ko bi videl, kako pogosto uporabljamo brezžične tehnologije v vsakdanjem življenju.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Youtube kanala Veritasium in The Action Lab.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Med navadnim eksperimentom na vzorec, ki je velik 1 x 1 mm, z laserjem usmerimo toliko svetlobe, kolikor sončne svetlobe pade na celotno površino Triglavskega narodnega parka (seveda, ko ni oblakov).