Kako do učinkovite biološke kontrole škodljivcev

Asist. dr. Taja Jeseničnik je raziskovalka na Oddelku za agronomijo na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Biotehniške fakultete UL.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje uporabljam pipeto. Ker veliko časa preživim za računalnikom, se vedno znova veselim dela v raziskovalnem laboratoriju, kjer uporabljam različne pipete za zajemanje tudi zelo majhnih volumnov tekočin.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se s proučevanjem škodljivcev kmetijsko pomembnih rastlin. Zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb so rastline izpostavljene številnim biotskim in abiotskim stresom. Njihova zaščita pred škodljivci je prioriteta tudi za naš laboratorij, v katerem proučujemo glivo, ki okužuje hmelj.

Želimo razumeti biološke procese, ki jih gliva izrablja, da učinkovito okužuje rastline, ter jih izkoristiti za razvoj novih strategij in trajnostnih pripravkov za obvladovanje bolezni rastlin. Moje delo je osredotočeno na študije mehanizma interference RNK, to je biološki proces, ki uravnava izražanje genov in ga že znamo izkoristiti kot eno izmed strategij za zatiranje škodljivcev. Ideja, s katero se od nedavnega ukvarjamo, je razvoj biopesticidov na osnovi RNK, ki bi utišali gene v patogenih ter tako omogočili tarčen, učinkovit in trajnosten način biološke kontrole škodljivcev.

Zakaj imate radi znanost?

Že od nekdaj me zanima, kaj vse se skriva v celicah, stvari, ki so očem nevidne. Znanost in napredki v njej pa nam zdaj omogočajo, da vse to »vidimo« in vedno več tudi razumemo. Narava in organizmi nosijo številne odgovore na izzive sodobnega načina življenja in s pomočjo znanosti lahko ta spoznanja izkoristimo za hitrejše in učinkovitejše prilaganje na spremembe.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

V zadnjem času se veliko govori o vplivih kemičnih pesticidov na okolje. Ker razvijamo sodobne in trajnostne strategije za zatiranje škodljivcev rastlin ter prav tako metode za izboljševanje lastnosti rastlin, neposredno uresničujemo pobude in iniciative, ki bodo, dolgoročno gledano, zmanjšale vpliv intenzivnega kmetijstva na okolje, v katerem živimo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

V resnici nikoli nisem imela točno določene ideje, da bo to moja pot. Raziskovalka sem postala med študijem, ko sem začela resnično dojemati veličino vsega, kar je očem skrito, in kakšne priložnosti to znanje ponuja.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Praksa joge je v zadnjem času moj način odklopa in umiritve od hitrega tempa, ki je, odkar sem postala mamica, še hitrejši. Najraje pa sem z družino v naravi, trudim se, da doživimo čim več razburljivih dogodivščin, ki so zakladnica izkušenj in popotnica za vse življenje.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Več jih je, posebej bi omenila radovednost, vztrajnost in zavedanje, da je še vedno nekaj več, kar lahko odkrijemo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Kar zadeva moje področje, bo to zagotovo naklonjenost družbe gensko spremenjenim organizmom. Sodobna znanost in nove genske tehnologije imajo ogromen potencial pri izzivih, ki jih prinašajo naraščanje svetovne populacije, podnebne spremembe, intenzivno kmetijstvo, vendar ima družba do GSO trenutno izredno odklonilen odnos.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Najverjetneje ne, raje bi raziskovala Zemljo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Verjetno na sončno energijo, saj tukaj vidim priložnost, da tudi sama neposredno prispevam k zmanjševanju ogljičnega odtisa.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

To bi bil biokemik Kary Mullis, ki je razvil metodo pomnoževanja DNK, ta je zdaj osnova vsakega genetskega in biotehnološkega laboratorija.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Zelo rada sem brala knjigi Nesmrtno življenje Henriette Lacks in Sebični gen. Z mojega področja genetike pa je to zagotovo Gen, Intimna zgodovina Siddharthe Mukherjeeja, odličen pregled razvoja področja in raziskav na področju genetike.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Področje rastlinske genetike in biotehnologije je izredno dinamično interaktivno okolje, posvečeno zaščiti in ohranjanju biotske raznovrstnosti ter trajnostni in učinkoviti pridelavi hrane. V naši skupini pri tem uporabljamo najsodobnejše pristope in metode za proučevanje rastlin, njihovih škodljivcev ter za žlahtnjenje rastlin, primarno nove genske tehnologije, kot je CRISPR-Cas9, podpora našim raziskavam pa so obsežni genomski, transkriptomski in proteomski podatki, ki jih s sodobno opremo znamo sami pridobiti, z bioinformacijskimi pristopi pa tudi učinkovito analizirati, interpretirati in nato uporabiti v konkretnih eksperimentih.